Glivične okužbe kože in nohtov so pogosta zdravstvena težava, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti. Pojavijo se lahko na stopalih, med prsti, v kožnih gubah, na trupu, lasišču ali nohtih. Pogosto povzročajo srbenje, rdečico, luščenje kože in spremembe videza nohtov. Čeprav so številne površinske glivične okužbe obvladljive, lahko nekatere vztrajajo, se ponavljajo ali zahtevajo dolgotrajnejše zdravljenje.
Glivice uspevajo predvsem v toplem in vlažnem okolju, zato se okužbe pogosto pojavljajo na stopalih, v dimljah in drugih predelih, kjer se koža poti. K njihovemu razvoju lahko prispevajo tudi poškodbe kože, določene bolezni, oslabljena imunska odpornost in uporaba nekaterih zdravil.
Pomembno je vedeti, da vsaka rdečina, srbenje ali sprememba nohta še ne pomeni glivične okužbe. Podobne simptome lahko povzročijo ekcem, luskavica, bakterijske okužbe in druge kožne bolezni. Pravilno prepoznavanje vzroka je zato ključno za izbiro ustreznega zdravljenja.
Kaj so glivice in kdaj povzročajo okužbe?
Glive so velika skupina organizmov, med katere spadajo kvasovke, plesni in dermatofiti. Najdemo jih v okolju, na različnih površinah in tudi na človeškem telesu.
Vse glive niso škodljive. Nekatere vrste so del običajne mikrobiote kože in sluznic ter pri zdravem človeku ne povzročajo težav. Druge lahko ob stiku s kožo ali nohti povzročijo okužbo.
Glede na sposobnost povzročanja bolezni jih lahko poenostavljeno razdelimo na:
Patogene glive, ki lahko povzročajo okužbe tudi pri sicer zdravih ljudeh. Mednje sodijo predvsem dermatofiti, ki okužijo poroženela tkiva, kot so koža, lasje in nohti.
Oportunistične glive, ki povzročijo okužbo predvsem ob ugodnih okoliščinah, na primer pri porušeni zaščitni pregradi kože, spremenjeni mikrobioti ali oslabljeni imunski odpornosti. Mednje sodijo nekatere kvasovke, kot je Candida.
Glivična okužba nastane, ko se glive naselijo in razmnožujejo v tkivu ter povzročijo vnetni odziv ali druge bolezenske spremembe.
Slika: Glivične okužbe nohtov lahko povzročijo spremembo barve, zadebelitev in krhkost nohtov. Prikaz je ilustrativen.
Katere vrste glivičnih okužb poznamo?
Glivične okužbe razvrščamo glede na globino prizadetega tkiva in povzročitelja.
Površinske in kožne glivične okužbe
To so najpogostejše okužbe, ki prizadenejo povrhnjico, lase, nohte ali sluznice.
Med najpomembnejše povzročitelje spadajo dermatofiti, predvsem glive iz rodov Trichophyton, Microsporum in Epidermophyton. Prehranjujejo se s keratinom, beljakovino, ki je pomembna sestavina kože, las in nohtov.
Povzročajo lahko:
Tinea pedis – glivično okužbo stopal, pogosto imenovano atletsko stopalo.
Tinea corporis – glivično okužbo kože trupa in okončin.
Tinea cruris – glivično okužbo dimelj.
Tinea capitis – glivično okužbo lasišča, pogostejšo pri otrocih.
Tinea unguium – dermatofitno okužbo nohtov.
Druga pomembna skupina so kvasovke rodu Candida, ki lahko povzročajo okužbe ustne sluznice, spolovil, kožnih gub in predela okoli nohtov.
Posebna površinska glivična bolezen je pityriasis versicolor, pri kateri kvasovke rodu Malassezia povzročajo svetlejše ali temnejše lise na koži, pogosto na prsnem košu, hrbtu in ramenih.
Podkožne glivične okužbe
Podkožne okužbe nastanejo, ko glive prodrejo v globlje plasti kože in podkožje, pogosto skozi poškodbo, na primer vbod s trnom ali drugo poškodbo pri delu z rastlinami in zemljo.
Primer je sporotrihoza, ki jo povzročajo glive iz rodu Sporothrix. Okužba lahko povzroči vozliče in razjede, ki se širijo vzdolž limfnih žil.
Takšne okužbe so v Sloveniji precej manj pogoste kot običajne glivične okužbe kože in zahtevajo zdravniško obravnavo.
Sistemske glivične okužbe
Sistemske glivične okužbe lahko prizadenejo notranje organe, na primer pljuča, možgane ali krvni obtok.
Pogosteje se pojavijo pri ljudeh z izrazito oslabljenim imunskim sistemom, na primer med intenzivnim zdravljenjem raka, po presaditvi organov ali pri določenih hudih boleznih.
Med pomembne povzročitelje spadajo glive iz rodov Aspergillus in Cryptococcus ter nekatere vrste Candida.
Te okužbe so lahko življenjsko nevarne in zahtevajo specialistično zdravljenje. Niso običajno nadaljevanje nezdravljenih glivic na stopalih ali nohtih.
Kako prepoznamo glivično okužbo kože?
Znaki so odvisni od povzročitelja in mesta okužbe.
Pri dermatofitnih okužbah kože se pogosto pojavijo rdečkaste, luščeče se spremembe z izrazitejšim robom. Včasih imajo obliko kolobarja, pri katerem je sredina manj vneta kot obrobje.
Pogosti simptomi so srbenje, pekoč občutek, suha ali razpokana koža in luščenje.
Glivice na stopalih
Glivična okužba stopal se pogosto začne med četrtim in petim prstom. Koža lahko postane belkasta, razmočena, srbeča ali razpokana.
Pri drugih oblikah okužbe se pojavi suha, zadebeljena in luščeča se koža na podplatih ali ob robovih stopal. Včasih nastanejo tudi drobni mehurčki.
Razpoke na koži lahko olajšajo vstop bakterij in povečajo tveganje za sekundarno bakterijsko okužbo.
Glivice v kožnih gubah
V dimljah, pod dojkami, v pazduhah ali drugih kožnih gubah se lahko pojavijo rdečina, srbenje in draženje.
Okužbe s kandido pogosto povzročajo izrazito rdeče, vlažne spremembe, ob katerih se lahko pojavijo manjše, ločene rdeče bunčice ali pustule.
Ker so lahko podobne spremembe posledica draženja, trenja ali drugih kožnih bolezni, je pri ponavljajočih se težavah priporočljiv pregled.
Kako prepoznamo glivice na nohtih?
Glivična okužba nohtov se imenuje onihomikoza. Pogosteje prizadene nohte na nogah kot na rokah.
Najpogostejši znaki so:
rumenkasto, belkasto ali rjavkasto obarvanje nohta,
zadebelitev nohtne plošče,
krhkost in drobljenje nohta,
nabiranje poroženelega materiala pod nohtom,
odstopanje nohta od nohtne posteljice,
sprememba oblike nohta.
Okužba se lahko začne na zunanjem ali stranskem robu nohta in se postopoma širi proti korenu.
Pomembno: ni vsak zadebeljen ali rumenkast noht glivičen. Podobne spremembe povzročajo tudi poškodbe, pritisk obutve, luskavica in starostne spremembe.
Pred dolgotrajnim zdravljenjem, zlasti s tabletami, je zato priporočljivo laboratorijsko potrditi glivično okužbo.
Glivične okužbe sluznic
Kvasovke rodu Candida lahko povzročajo okužbe ustne in spolne sluznice.
Pri ustni kandidiazi se lahko pojavijo belkaste obloge na jeziku ali ustni sluznici, rdečina, pekoč občutek in bolečina pri hranjenju. Okužba je pogostejša pri dojenčkih, uporabnikih zobnih protez, osebah z oslabljenim imunskim sistemom in pri uporabi inhalacijskih kortikosteroidov brez ustreznega izpiranja ust.
Pri vaginalni kandidiazi so značilni srbenje, pekoč občutek, rdečina in pogosto gost belkast izcedek.
Ker podobne simptome povzročajo tudi druge okužbe in neinfekcijska stanja, je pri prvem pojavu, nejasnih simptomih ali ponavljajočih se težavah potreben posvet z zdravnikom.
Zakaj nastanejo glivične okužbe?
Glivice lahko na kožo preidejo ob neposrednem stiku z okuženo osebo, živaljo ali prek okuženih površin in predmetov.
Dermatofiti se lahko prenašajo na primer prek skupnih tušev, bazenskih površin, brisač, obutve in pripomočkov za nego nohtov.
Okužba se lažje razvije, kadar so pogoji za razmnoževanje gliv ugodni.
Med pomembnimi dejavniki tveganja so:
povečano potenje in dolgotrajna vlažnost kože,
tesna, slabo zračna obutev,
poškodbe kože ali nohtov,
sladkorna bolezen,
motnje prekrvitve,
oslabljena imunska odpornost,
dolgotrajna uporaba nekaterih zdravil,
stik z okuženimi ljudmi ali živalmi.
Antibiotiki in glivične okužbe
Antibiotiki delujejo proti bakterijam, ne pa proti glivam. Zlasti antibiotiki širokega spektra lahko spremenijo ravnovesje bakterijske mikrobiote, kar pri nekaterih ljudeh olajša razrast kandide.
To je pomembno predvsem pri kandidiazi ustne ali vaginalne sluznice, ne pa kot splošna razlaga za vse dermatofitne okužbe kože in nohtov.
Ali stres povzroča glivice?
Stres sam po sebi ni neposreden povzročitelj glivične okužbe. Dolgotrajna obremenitev lahko posredno vpliva na spanec, vedenje, nego kože in nekatere imunske odzive, vendar glivične okužbe ne moremo pripisati zgolj stresu.
Kako zdravimo glivice na koži?
Zdravljenje je odvisno od povzročitelja, mesta okužbe, obsega sprememb in zdravstvenega stanja posameznika.
Pri omejenih dermatofitnih okužbah kože pogosto zadostujejo lokalna protiglivična zdravila, ki jih nanašamo neposredno na prizadeto območje.
Med učinkovinami, ki se uporabljajo pri zdravljenju površinskih glivičnih okužb, so:
terbinafin, ki deluje predvsem proti dermatofitom,
klotrimazol, ki deluje proti različnim dermatofitom in kvasovkam,
mikonazol in druge azolne učinkovine, odvisno od izdelka in indikacije.
Posamezne učinkovine niso enako primerne za vse vrste glivičnih okužb. Izbira zdravila mora biti usklajena z domnevnim ali potrjenim povzročiteljem.
Pomembno je, da zdravilo uporabljamo v skladu z navodilom za uporabo in priporočeno trajanje zdravljenja upoštevamo tudi takrat, ko se simptomi izboljšajo.
Če se stanje ne izboljšuje, se širi ali je diagnoza negotova, je potreben zdravniški pregled.
Kako zdravimo glivice na nohtih?
Zdravljenje glivičnih okužb nohtov je zahtevnejše kot zdravljenje kože, saj protiglivične učinkovine težje prodrejo skozi nohtno ploščo, nohti pa rastejo počasi.
Pri blažjih okužbah, ki prizadenejo manjši del nohta in ne vključujejo njegovega korena, se lahko uporabljajo protiglivični laki za nohte, na primer z amorolfinom ali ciklopiroksom, če so ustrezni za konkretno okužbo.
Zdravljenje je dolgotrajno in lahko traja več mesecev. Tudi ko je glivična okužba odpravljena, mora poškodovani del nohta izrasti, zato se videz nohta izboljšuje postopoma.
Pri obsežnejših okužbah, prizadetosti več nohtov ali korena nohta je lahko potrebno sistemsko zdravljenje s protiglivičnimi zdravili v obliki tablet, ki jih predpiše zdravnik.
Med učinkovinami za sistemsko zdravljenje je terbinafin, v določenih primerih pa se uporabljajo tudi druga protiglivična zdravila.
Zdravnik mora pred predpisovanjem upoštevati morebitne interakcije z drugimi zdravili, bolezni jeter in druge dejavnike tveganja.
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Ali domača sredstva pomagajo proti glivicam?
Na spletu najdemo številne nasvete za uporabo kisa, sode bikarbone, česna, eteričnega olja čajevca in drugih domačih pripravkov.
Čeprav imajo nekatere snovi v laboratorijskih raziskavah protiglivično delovanje, to še ne pomeni, da so učinkovite in varne za zdravljenje okužb pri ljudeh.
Za večino domačih sredstev ni dovolj kakovostnih kliničnih dokazov, da bi jih lahko priporočali kot nadomestilo za registrirana protiglivična zdravila.
Nerazredčena eterična olja, kis in drugi dražeči pripravki lahko povzročijo kontaktni dermatitis, draženje ali celo poškodbe kože.
Domača sredstva zato niso ustrezno nadomestilo za dokazano zdravljenje, še posebej pri okužbah nohtov, lasišča in obsežnejših kožnih okužbah.
Kako preprečimo glivične okužbe kože in nohtov?
Pri preprečevanju okužb so pomembni predvsem higiena, suha koža in zmanjševanje možnosti prenosa gliv.
Koristni ukrepi so:
Po umivanju temeljito osušite stopala, zlasti prostore med prsti.
Nogavice menjajte vsak dan oziroma pogosteje ob močnem potenju.
Izbirajte zračno obutev in čevljem omogočite, da se med uporabo posušijo.
V skupnih tuših, garderobah in ob bazenih uporabljajte natikače.
Ne delite brisač, škarjic za nohte, pilic ali obutve z drugimi.
Nohte strizite previdno in se izogibajte poškodbam kože ob nohtih.
Ob glivični okužbi stopal pravočasno ukrepajte, saj se lahko okužba prenese tudi na nohte.
Pri sladkorni bolezni redno pregledujte stopala in morebitne spremembe pravočasno pokažite zdravstvenemu strokovnjaku.
Kdaj je zaradi glivične okužbe potreben obisk zdravnika?
Čeprav lahko nekatere omejene glivične okužbe kože zdravimo z zdravili brez recepta, samozdravljenje ni vedno primerno.
Zdravniški pregled je priporočljiv, kadar:
niste prepričani, ali gre za glivično okužbo,
se spremembe hitro širijo ali se kljub zdravljenju ne izboljšujejo,
je prizadeto lasišče ali večji del kože,
so okuženi številni nohti ali je prizadet koren nohta,
imate sladkorno bolezen, motnje prekrvitve ali oslabljen imunski sistem,
se okužbe pogosto ponavljajo,
se pojavijo bolečina, izrazita oteklina, gnoj ali vročina.
Posebej pomembno je, da okužb lasišča ne zdravimo zgolj s protiglivičnim šamponom, saj je pri dermatofitni okužbi lasišča praviloma potrebno sistemsko zdravljenje.
Pri sladkorni bolezni ali oslabljenem imunskem sistemu je treba spremembe na stopalih obravnavati previdneje zaradi večjega tveganja za zaplete.
Zakaj je zgodnje zdravljenje pomembno?
Pravočasno prepoznavanje in ustrezno zdravljenje lahko omejita širjenje okužbe na druga področja kože ali na druge ljudi.
Pri glivicah na stopalih lahko zdravljenje pomaga preprečiti širjenje okužbe na nohte. Pri okužbah nohtov pa je zdravljenje pogosto uspešnejše, kadar je prizadet manjši del nohtne plošče.
Vendar ni pomembna samo hitrost začetka zdravljenja, temveč predvsem pravilna diagnoza in izbira ustreznega zdravila. Nepravilno samozdravljenje lahko podaljša težave ali prikrije drugo kožno bolezen.
Nasvet farmacevta
Če opazite srbenje, luščenje ali rdečino kože, zlasti med prsti na nogah, se v lekarni posvetujte o ustrezni negi in možnostih zdravljenja.
Farmacevt vam lahko pomaga pri izbiri primernega protiglivičnega zdravila brez recepta, pojasni način uporabe in svetuje, kako zmanjšati možnost ponovitve okužbe.
Pri spremembah nohtov je pomembno oceniti obseg prizadetosti in preveriti, ali gre res za glivično okužbo. V določenih primerih je pred začetkom zdravljenja priporočljiv zdravniški pregled in laboratorijska potrditev povzročitelja.
V Lekarni Plavž vam pri izbiri ustreznega izdelka pomagamo s strokovnim in individualnim nasvetom.
Vsebino pripravili farmacevti Lekarne Plavž.
Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ)
Ali so glivice na koži nalezljive?
Da, številne dermatofitne okužbe so nalezljive. Prenašajo se lahko z neposrednim stikom ali prek okuženih površin in predmetov, na primer brisač, obutve in pripomočkov za nego nohtov.
Ali lahko glivice na stopalih povzročijo glivice na nohtih?
Da. Dermatofiti se lahko s kože stopal razširijo na nohte, zato je pomembno pravočasno zdravljenje okužbe kože.
Koliko časa traja zdravljenje glivic na nohtih?
Zdravljenje lahko traja več mesecev, odvisno od vrste zdravila in obsega okužbe. Popolna obnova videza nohta lahko traja še dlje, saj mora zdrav noht postopoma izrasti.
Ali lahko glivice na koži izginejo same?
Nekatere spremembe lahko začasno postanejo manj izrazite, vendar dermatofitne okužbe pogosto vztrajajo brez ustreznega zdravljenja. Če sumite na glivično okužbo, je smiselno poiskati nasvet farmacevta ali zdravnika.
Ali je glivične okužbe mogoče preprečiti?
Tveganje lahko zmanjšamo z dobro higieno, temeljitim sušenjem kože, uporabo zračne obutve, rednim menjavanjem nogavic in izogibanjem skupni uporabi osebnih predmetov.
Zaključek
Glivične okužbe kože in nohtov so pogoste, vendar se med seboj razlikujejo po povzročiteljih, simptomih in načinu zdravljenja. Medtem ko lahko številne omejene okužbe kože uspešno zdravimo z lokalnimi protiglivičnimi zdravili, zahtevajo okužbe nohtov, lasišča in globljih tkiv drugačen pristop.
Najpomembnejši koraki so pravilno prepoznavanje okužbe, ustrezna izbira zdravila, dosledno upoštevanje navodil za uporabo ter preventivni ukrepi, ki zmanjšujejo možnost ponovitve.
