Rožnati oktober – mesec, ki nas opominja na pomen skrbi za zdravje dojk

Oktober je po vsem svetu posvečen ozaveščanju o raku dojk. Rožnata pentlja, simbol solidarnosti in podpore, nas opominja, kako pomembni so poznavanje lastnega telesa, pravočasno prepoznavanje sprememb in udeležba v preventivnih presejalnih programih.

Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je približno vsak peti novi primer raka pri ženskah rak dojk. Čeprav se bolezen najpogosteje pojavlja pri ženskah, lahko za rakom dojk zbolijo tudi moški. [1]

Dobra novica je, da se umrljivost zaradi raka dojk pri ženskah postopoma zmanjšuje. K temu prispevajo zgodnejše odkrivanje bolezni, sodobne diagnostične metode in vse bolj individualno prilagojeno zdravljenje.

Rožnati oktober je zato priložnost, da se vprašamo: Ali poznamo svoje dojke? Ali vemo, na katere spremembe moramo biti pozorni? In ali se odzovemo na vabilo v presejalni program DORA?

Rak dojk v Sloveniji, 2023

V istem letu je zaradi raka dojk umrlo 435 žensk in 3 moški.

Vir: NIJZ, objava 2. 10. 2026.

Rak dojk je pogostejši s starostjo, vendar se lahko pojavi tudi pri mlajših ženskah. Zato je pomembno, da smo pozorni na spremembe ne glede na starost.

Kateri so najpogostejši znaki raka dojk?

Rak dojk v zgodnji fazi pogosto ne povzroča bolečin ali drugih izrazitih težav. Prav zato je pomembno, da poznamo običajen videz in otip svojih dojk ter opazimo morebitne spremembe.

Pozorni bodimo predvsem na:

• novo zatrdlino v dojki ali pazduhi,

• spremembo velikosti ali oblike dojke,

• spremembe kože, kot so rdečina, zadebelitev, nagubanje ali videz pomarančne lupine,

• novo nastalo uvlečenost prsne bradavice,

• spontan izcedek iz bradavice, zlasti krvav,

• spremembe na bradavici ali koži okoli nje,

• vztrajno, nepojasnjeno spremembo ali bolečino v posameznem delu dojke.

Vsaka zatrdlina še ne pomeni raka dojk. Številne spremembe so benigne oziroma nerakave. Kljub temu je pomembno, da vsako novo ali neobičajno spremembo oceni zdravnik.

Ne čakajmo na naslednji mesečni samopregled ali na vabilo v program DORA, če smo spremembo že opazili.

Samopregledovanje dojk – kako in kdaj?

Redno opazovanje in samopregledovanje dojk nam pomagata spoznati njihov običajen videz in otip. Tako lahko hitreje opazimo spremembe.

NIJZ in Europa Donna Slovenija priporočata mesečno samopregledovanje. Pred menopavzo je primeren čas približno deseti dan po začetku menstruacije, po menopavzi pa si izberemo določen dan v mesecu. [1, 2]

Kako pravilno pregledamo dojke?

Podrobna slikovna navodila in video prikaz so dostopni na spletni strani Europa Donna Slovenija – Samopregled.

Pomembno je razumeti, da samopregledovanje ni nadomestilo za mamografijo. Njegov namen je predvsem poznavanje lastnih dojk in prepoznavanje sprememb. Prav tako normalen samopregled ne izključuje raka dojk.

Program DORA – zgodnje odkrivanje raka dojk

Mamografija je rentgensko slikanje dojk, ki lahko odkrije tudi zelo majhne spremembe, še preden jih lahko zatipamo.

Zgodnje odkrivanje lahko pomembno vpliva na uspešnost zdravljenja, saj je bolezen pogosto mogoče zdraviti v zgodnejši fazi.

Kaj pa ženske, mlajše od 50 let ali starejše od 69 let?

Če opazijo spremembo na dojki, naj se obrnejo na izbranega zdravnika, ne glede na starost. Pri ženskah z večjim tveganjem, na primer zaradi izrazite družinske obremenjenosti, je lahko potreben individualno prilagojen načrt spremljanja.

Več informacij: Državni presejalni program DORA.

Ali lahko za rakom dojk zbolijo tudi moški?

Da. Čeprav je rak dojk pri moških redek, predstavlja približno 1–2 % primerov bolezni.

Tudi moški naj bodo pozorni na novo zatrdlino v predelu dojke, spremembe bradavice, izcedek ali spremembe kože. Ob takšnih znakih je potreben posvet z zdravnikom.

Kaj lahko sami storimo za zmanjšanje tveganja?

Vseh primerov raka dojk ni mogoče preprečiti. Na nekatere dejavnike tveganja, kot so starost, dedna nagnjenost in družinska anamneza, ne moremo vplivati.

Z zdravimi življenjskimi navadami pa lahko prispevamo k zmanjšanju tveganja za nekatere vrste raka in k boljšemu splošnemu zdravju.

V skladu s priporočili Evropskega kodeksa proti raku je smiselno:

• biti redno telesno aktiven,

• vzdrževati primerno telesno maso,

• uživati uravnoteženo in raznoliko prehrano,

• ne kaditi,

• se izogibati pitju alkohola,

• sodelovati v organiziranih presejalnih programih.

Pomembno je tudi, da se pri zdravniku pozanimamo o individualnem tveganju, če se je rak dojk ali jajčnikov pojavljal pri več bližnjih sorodnikih.

Zdrave življenjske navade zmanjšujejo tveganje, vendar ne zagotavljajo, da za rakom ne bomo zboleli.

Rožnati oktober je tudi priložnost za pogovor

Ozaveščanje o raku dojk ni namenjeno zgolj posredovanju podatkov. Pomembno je tudi ustvarjati okolje, v katerem lahko o bolezni, strahovih, preventivnih pregledih in zdravljenju odkrito govorimo.

Včasih je dovolj že preprost opomnik mami, sestri, prijateljici ali sodelavki, naj se odzove na vabilo na mamografijo. Drugič lahko pomagamo tako, da osebo, ki je opazila spremembo, spodbudimo k obisku zdravnika.

Rožnata pentlja simbolizira tudi podporo ženskam in moškim, ki se z boleznijo soočajo, ter njihovim svojcem.

Nasvet farmacevta Lekarne Plavž

Skrb za zdravje dojk naj ne bo omejena samo na oktober.

Spoznajte svoje dojke in bodite pozorni na spremembe. Če prejmete vabilo v program DORA, se udeležite presejalne mamografije. Ob novi zatrdlini, spremembi kože ali bradavice oziroma nepojasnjenem izcedku pa se čim prej posvetujte z zdravnikom.

Ne zanašajte se na prehranska dopolnila ali druge izdelke kot način preprečevanja oziroma zdravljenja raka dojk. Nobeno prehransko dopolnilo ne more nadomestiti presejalnih pregledov, ustrezne diagnostike ali onkološkega zdravljenja.

Najpomembnejše sporočilo Rožnatega oktobra je preprosto: bodimo pozorni na svoje zdravje in ob spremembah pravočasno ukrepajmo.

Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ)

Ali je vsaka zatrdlina v dojki znak raka?

Ne. Veliko zatrdlin je benignih, vendar je treba vsako novo ali neobičajno zatrdlino pregledati pri zdravniku.

Kdaj je najboljši čas za samopregledovanje dojk?

Pred menopavzo približno deseti dan po začetku menstruacije, po menopavzi pa na izbrani dan vsak mesec. Pomembno je, da poznamo običajen videz in otip svojih dojk.

Kdo je vključen v program DORA?

V Sloveniji so v organizirani presejalni program DORA vključene ženske od 50. do 69. leta starosti brez predhodne diagnoze raka dojk. Na mamografijo so vabljene vsaki dve leti.

Ali lahko za rakom dojk zbolijo tudi moški?

Da. Rak dojk se lahko pojavi tudi pri moških, čeprav precej redkeje kot pri ženskah.

Ali je samopregledovanje dovolj za zgodnje odkrivanje raka dojk?

Ne. Samopregledovanje pomaga prepoznati spremembe, ne nadomešča pa mamografije in drugih diagnostičnih preiskav. Ob opaženih spremembah je potreben zdravniški pregled.

Viri in reference

1. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Rožnati oktober – mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk. Objavljeno 2. 10. 2026.

2. Europa Donna Slovenija. Samopregled dojk.

3. Državni presejalni program DORA. Zgodnje odkrivanje raka dojk.

4. Evropski kodeks proti raku. 14 nasvetov proti raku.

5. Nacionalni programi zgodnjega odkrivanja raka: DORA, ZORA in Svit.