Kožni rak je skupno ime za več različnih malignih bolezni kože. Med najpogostejše spadata bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom, medtem ko je kožni melanom redkejši, vendar zaradi večje sposobnosti širjenja v druge dele telesa predstavlja najnevarnejšo obliko kožnega raka.
Kožni raki sodijo med najpogosteje diagnosticirane rake na svetu. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) ocenjuje, da je bilo leta 2022 po svetu diagnosticiranih več kot 1,5 milijona novih primerov kožnega raka, od tega približno 330.000 melanomov. Zaradi melanoma je istega leta umrlo skoraj 60.000 ljudi.
Najpomembnejši preprečljivi dejavnik tveganja je izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju – tako sončnim žarkom kot umetnim virom UV-sevanja, na primer solarijem. UV-sevanje lahko poškoduje dedni material kožnih celic in sčasoma prispeva k nastanku raka.
Zgodnje odkrivanje kožnega raka pomembno vpliva na možnosti uspešnega zdravljenja. Zato je dobro poznati svojo kožo in biti pozoren na novo kožno spremembo, znamenje, ki se spreminja, ali rano, ki se dalj časa ne zaceli.
Katere vrste kožnega raka poznamo?
Kožni rak ni ena sama bolezen. Različne vrste nastanejo iz različnih kožnih celic, razlikujejo pa se tudi po hitrosti rasti, možnosti zasevanja in načinu zdravljenja.
Bazalnocelični karcinom
Bazalnocelični karcinom oziroma bazaliom je najpogostejša oblika kožnega raka. Razvije se iz bazalnih celic povrhnjice in praviloma raste počasi.
Najpogosteje se pojavlja na predelih, ki so pogosto izpostavljeni soncu, na primer na obrazu, nosu, uhljih, lasišču in vratu.
Bazalnocelični karcinom zelo redko zaseva v oddaljene organe, vendar ga zato ne smemo podcenjevati. Če ga ne zdravimo, lahko postopoma raste v okolna tkiva in povzroči pomembne lokalne poškodbe.
Videti je lahko kot:
- svetleča oziroma biserna bunčica,
- rožnata ali rdečkasta sprememba,
- ranica, ki se zaceli in nato ponovno pojavi,
- sprememba, ki krvavi ali se ne zaceli,
- brazgotini podobno področje kože.
Ploščatocelični karcinom
Ploščatocelični karcinom nastane iz ploščatih celic povrhnjice. Pogosto se razvije na kronično soncu izpostavljeni koži, na primer na obrazu, uhljih, ustnicah, lasišču in hrbtiščih rok.
Pojavi se lahko kot čvrsta rdečkasta bunčica ali vozlič, luskasta sprememba, krasta oziroma rana, ki se ne zaceli.
V primerjavi z bazalnoceličnim karcinomom ima večjo možnost širjenja v bezgavke ali druge dele telesa, čeprav je ob pravočasnem odkritju zdravljenje pogosto zelo uspešno.
Kožni melanom
Melanom nastane iz melanocitov – celic, ki proizvajajo pigment melanin.
Je precej redkejši od bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma, vendar je zaradi večje sposobnosti zasevanja bistveno nevarnejši. WHO ga opisuje kot glavni vzrok smrti zaradi kožnega raka.
Melanom lahko nastane iz že obstoječega pigmentnega znamenja ali kot povsem nova sprememba na koži.
Zato ni dovolj spremljati samo znamenj, ki jih imamo že več let. Pomembna je tudi vsaka nova, nenavadna ali hitro spreminjajoča se pigmentna sprememba.
Katere vrste melanoma poznamo?
Melanom se lahko pojavlja v različnih oblikah.
Povrhnje rastoči melanom je najpogostejši podtip. Sprva se širi predvsem površinsko po koži in je lahko videti kot nepravilno oblikovana pigmentirana sprememba različnih barv.
Nodularni melanom raste bolj navpično v globino kože in lahko napreduje hitreje. Pogosto se kaže kot dvignjen vozlič, ki je lahko temen, vendar ni nujno vedno izrazito pigmentiran.
Lentigo maligna melanom se pogosteje pojavlja pri starejših ljudeh na koži, ki je bila dolga leta izpostavljena soncu, predvsem na obrazu.
Akralni lentiginozni melanom se pojavlja na dlaneh, podplatih ali pod nohti. Pomembno je vedeti, da se melanom lahko pojavi pri ljudeh vseh barv kože. Pri temnejši koži se lahko odkrije pozneje, kar lahko poslabša prognozo.
Redkejše vrste kožnega raka
Obstajajo tudi druge, precej redkejše maligne bolezni kože, med njimi karcinom Merklovih celic, Kaposijev sarkom in nekatere oblike kožnih limfomov.
Ker se njihova biologija, dejavniki tveganja in zdravljenje razlikujejo od najpogostejših kožnih rakov, jih ne moremo obravnavati po povsem enakih pravilih kot bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom ali melanom.
Kako prepoznamo sumljivo kožno znamenje?
Pri melanomu je uporabno pravilo ABCDE, ki pomaga prepoznati nekatere opozorilne spremembe pigmentnih znamenj.
A – Asimetrija
Ena polovica znamenja ni podobna drugi.
B – Robovi
Robovi so lahko nepravilni, zabrisani, nazobčani ali nejasno omejeni.
C – Barva
Pozorni smo na neenakomerno obarvanost oziroma več različnih odtenkov znotraj iste spremembe – na primer rjavo, črno, rdečkasto, modrikasto ali belo.
D – Premer
Večja znamenja zahtevajo pozornost, vendar majhen premer melanoma ne izključuje. Zato velikosti nikoli ne uporabljamo kot edinega kriterija.
E – Evolucija oziroma spreminjanje
To je izjemno pomemben znak.
Če se znamenje začne spreminjati po velikosti, obliki, barvi ali površini, začne krvaveti, srbeti ali postane drugačno od preostalih znamenj, ga mora oceniti zdravnik.
Zelo uporabno je tudi pravilo »grdega račka«: znamenje, ki je na pogled izrazito drugačno od vseh drugih znamenj na telesu, si zasluži posebno pozornost.
Ali kožni rak vedno izgleda kot temno znamenje?
Ne. Kožni rak ni nujno temen in ni nujno znamenje.
Bazalnocelični karcinom je lahko biserna ali rožnata bunčica. Ploščatocelični karcinom je lahko rdečkasta, luskasta ali krastava sprememba. Tudi nekateri melanomi vsebujejo zelo malo pigmenta.
Zato moramo biti pozorni tudi na:
- rano, ki se ne zaceli,
- ponavljajočo se krvavitev,
- krasto, ki vedno znova nastane,
- novo bunčico ali vozlič,
- spremembo, ki raste,
- področje kože, ki se očitno spreminja.
Kaj povzroča kožnega raka?
Najpomembnejši zunanji dejavnik tveganja je UV-sevanje.
Sončno UV-sevanje je dokazano rakotvorno za človeka in povzroča glavne vrste kožnega raka – bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom. Rakotvorno je tudi UV-sevanje naprav za umetno porjavitev.
UV-sevanje povzroča poškodbe DNK kožnih celic. Telo številne poškodbe popravi, vendar se lahko s ponavljajočo se oziroma intenzivno izpostavljenostjo sčasoma kopičijo spremembe, ki prispevajo k nastanku raka.
Sončne opekline
Posebej problematična je intenzivna občasna izpostavljenost UV-sevanju, pri kateri nastanejo sončne opekline.
Zgodovina hudih sončnih opeklin, zlasti v mladosti, je povezana z večjim tveganjem za melanom.
Koža si torej sončnih opeklin v biološkem smislu ne »pozabi«, tudi če rdečina in bolečina po nekaj dneh izgineta.
Zato je zaščita otrok pred opeklinami posebej pomembna.
Svetla polt in kožna znamenja
Večje tveganje za melanom imajo ljudje:
- s svetlo poltjo,
- svetlimi ali rdečimi lasmi,
- svetlimi očmi,
- pegami,
- kožo, ki hitro pordeči in težko porjavi,
- velikim številom pigmentnih znamenj,
- netipičnimi oziroma atipičnimi znamenji.
Vendar je pomembno poudariti: kožni rak lahko dobi človek kateregakoli fototipa kože.
Temnejša koža tveganje zmanjša, vendar ga ne odpravi.
Družinska in genetska obremenjenost
Tveganje za melanom je večje pri ljudeh, ki imajo bližnjega sorodnika z melanomom.
Onkološki inštitut Ljubljana pri sumu na družinsko obliko kožnega melanoma bolnike napoti tudi na onkološko genetsko svetovanje.
Pomembna dejavnika sta tudi osebna anamneza melanoma oziroma drugega kožnega raka ter določene dedne značilnosti.
Oslabljen imunski sistem
Večje tveganje za nekatere vrste kožnega raka imajo ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, na primer zaradi bolezni ali imunosupresivnega zdravljenja.
Pri teh bolnikih je zato lahko potrebno bolj intenzivno dermatološko spremljanje.
Solarij ni varnejša alternativa soncu
Solarij kože ne pripravi na varno sončenje in »zdrava zagorelost« ne obstaja.
Naprave za umetno porjavitev oddajajo UV-sevanje, ki je rakotvorno. WHO poudarja jasno povezavo med uporabo solarijev in kožnim rakom ter priporoča, da se jim izogibamo.
IARC je naprave, ki oddajajo UV-sevanje za umetno porjavitev, razvrstil med rakotvorne za človeka.
Porjavitev sama po sebi pomeni odziv kože na poškodbo z UV-sevanjem – ni znak bolj zdrave kože.
Kako zdravimo kožnega raka?
Zdravljenje je odvisno od vrste raka, njegove velikosti, globine, mesta, razširjenosti ter zdravstvenega stanja bolnika.
Kirurška odstranitev
Pri številnih zgodnjih kožnih rakih je osnovno zdravljenje kirurška odstranitev tumorja z ustreznim varnostnim robom.
Odstranjeno tkivo se praviloma pregleda histološko. Tako patolog potrdi vrsto tumorja in oceni njegove značilnosti ter robove odstranitve.
Pri zgodaj odkritih lokaliziranih kožnih rakih je kirurško zdravljenje pogosto zelo uspešno.
Zdravljenje napredovalega melanoma
Pri napredovalem melanomu zdravljenje ni več omejeno samo na kirurgijo.
Glede na značilnosti bolezni lahko pridejo v poštev:
- imunoterapija,
- tarčna zdravila,
- obsevanje,
- kirurško zdravljenje posameznih zasevkov,
- kombinacije različnih načinov zdravljenja.
Sodobna imunoterapija in tarčna terapija sta pomembno spremenili zdravljenje napredovalega melanoma.
Zakaj je zgodnje odkrivanje tako pomembno?
Kožni rak je praviloma lažje in uspešneje zdraviti, če ga odkrijemo zgodaj, ko je sprememba še omejena na kožo in se ni razširila drugam po telesu.
To je še posebej pomembno pri melanomu. Pri zdravljenju in napovedi bolezni ima pomembno vlogo, kako globoko je melanom prodrl v kožo in ali se je že razširil v bezgavke ali druge organe. Zgodaj odkrit melanom, ki je omejen na mesto nastanka, ima zato bistveno boljše možnosti za uspešno zdravljenje kot napredovala bolezen.
Prav zato je pomembno, da poznamo svojo kožo in smo pozorni na nova ali spreminjajoča se znamenja ter druge nenavadne kožne spremembe. Sumljive spremembe ne opazujemo več mesecev, ampak jo čim prej pokažemo zdravniku.
Kako zmanjšamo tveganje za kožnega raka?
Kožnega raka ni mogoče vedno preprečiti, lahko pa z zmanjševanjem izpostavljenosti UV-sevanju pomembno zmanjšamo tveganje.
WHO ocenjuje, da bi bilo mogoče s pravilno zaščito pred UV-sevanjem preprečiti štiri od petih primerov kožnega raka.
Izogibajmo se najmočnejšemu soncu
Omejimo izpostavljenosti soncu predvsem med 10. in 16. uro, ko je UV-sevanje običajno najmočnejše.
Uporabno je spremljanje UV-indeksa, saj moč UV-sevanja ni odvisna samo od temperature ali tega, ali imamo občutek, da sonce »močno peče«.
UV-sevanje lahko doseže kožo tudi v oblačnem vremenu, dodatno pa se odbija od vode, peska, betona in snega.
Oblačila in senca imajo prednost
Zaščita pred soncem se ne začne s kremo.
Najprej izberemo: senco, primerna oblačila, pokrivalo s širokimi krajci in sončna očala.
Izpostavljene dele kože nato zaščitimo še z ustreznim izdelkom za zaščito pred soncem.
To je pomembno tudi zato, ker zaščitna krema ni namenjena temu, da bi lahko zaradi nje ostali na soncu dlje.
Kako pravilno uporabljamo kremo za zaščito pred soncem?
Priporoča se širokospektralno zaščito pred UVA- in UVB-sevanjem z zaščitnim faktorjem SPF 30 ali več.
Izdelek nanesemo dovolj obilno na vse izpostavljene dele kože. Ena najpogostejših napak je namreč premajhna količina izdelka, zaradi česar je dejanska zaščita nižja od navedene na embalaži.
Nanos je treba redno obnavljati, praviloma vsaki dve uri ter po plavanju, močnem potenju, brisanju z brisačo ali intenzivni telesni aktivnosti.
Posebno pozornost namenimo pogosto pozabljenim mestom:
- uhljem,
- vratu,
- zatilju,
- nartu,
- hrbtišču rok,
- robu lasišča,
- ustnicam.
Visok SPF pa ne pomeni, da smo pred UV-sevanjem popolnoma zaščiteni. Noben izdelek ne blokira vsega UV-sevanja.
Kaj pomeni SPF 30 ali SPF 50+?
SPF oziroma zaščitni faktor se nanaša predvsem na zaščito pred UVB-sevanjem, ki je pomemben povzročitelj sončnih opeklin.
Zato pri izbiri ne gledamo samo številke SPF, temveč izberemo širokospektralni izdelek z zaščito pred UVA- in UVB-sevanjem.
Za ljudi z zelo svetlo kožo, otroke, ljudi z večjim številom znamenj ali pri intenzivni izpostavljenosti soncu pogosto izbiramo zelo visoko zaščito SPF 50+.
Izbira ustrezne zaščite pred soncem
Pri izbiri izdelka za zaščito pred soncem je poleg visokega zaščitnega faktorja pomembno upoštevati tudi starost, tip in občutljivost kože ter način izpostavljenosti soncu. Za obraz so na voljo lahki fluidi in kreme, ki so primerni za vsakodnevno uporabo, za telo pa so praktični losjoni in pršila, ki omogočajo enostaven nanos na večje površine kože.
Posebno pozornost potrebujejo otroška koža, zelo svetla in občutljiva koža, koža, nagnjena k alergijam ali aknam, ter koža s pigmentnimi nepravilnostmi. Pri izbiri je pomembno tudi, da nam tekstura izdelka ustreza, saj bomo izdelek, ki ga prijetno uporabljamo, lažje nanašali redno in v zadostni količini.
Za učinkovito zaščito izberemo širokospektralni izdelek z zaščito pred UVA- in UVB-sevanjem, pri intenzivnejši izpostavljenosti soncu pa je smiselna zelo visoka zaščita SPF 50+. Nanos redno obnavljamo, zlasti po kopanju, močnem potenju ali brisanju z brisačo.
V Lekarni Plavž so na voljo izdelki za zaščito pred soncem za različne tipe kože in potrebe, pri izbiri ustreznega izdelka pa vam lahko svetuje tudi farmacevt.
Posebno pozornost potrebujejo otroška koža, zelo svetla in občutljiva koža ter koža, nagnjena k aknam. Pri vsakodnevni zaščiti obraza lahko izberemo lahke fluide ali kreme z visoko oziroma zelo visoko zaščito, za večje površine kože pa so praktični izdelki za zaščito telesa. Pri intenzivnejši izpostavljenosti soncu je smiselna zelo visoka zaščita ZF 50+.
Samopregledovanje kože
Svojo kožo je dobro poznati in jo redno opazovati.
Pri samopregledu ne preverjamo samo obraza in rok. Pregledamo tudi:
- lasišče,
- hrbet,
- zadnjico,
- zadnjo stran nog,
- podplate,
- predele med prsti,
- nohte.
Pri težje dostopnih mestih si lahko pomagamo z ogledalom ali prosimo partnerja oziroma družinskega člana.
Pozorni smo predvsem na novo spremembo ali spremembo, ki se razlikuje od drugih oziroma se s časom spreminja.
Fotografiranje posameznih znamenj lahko pomaga pri spremljanju sprememb, vendar fotografija oziroma aplikacija ne nadomesti dermatološkega pregleda.
Kako pogosto na pregled k dermatologu?
Pogostost dermatoloških pregledov je odvisna od individualnega tveganja.
Pogostejše spremljanje lahko potrebujejo ljudje z:
- velikim številom znamenj,
- atipičnimi znamenji,
- predhodnim melanomom ali drugim kožnim rakom,
- družinsko obremenjenostjo,
- oslabljenim imunskim sistemom,
- drugimi pomembnimi dejavniki tveganja.
Za posameznika z večjim tveganjem dermatolog določi primeren interval kontrol.
Ne glede na načrtovane preglede pa ne čakamo do naslednje kontrole, če opazimo novo sumljivo ali hitro spreminjajočo se kožno spremembo.
Kdaj moramo pokazati spremembo zdravniku?
Pregled je smiseln, če opazimo:
- novo znamenje, ki hitro raste ali se spreminja,
- spremembo barve, oblike ali robov obstoječega znamenja,
- spontano krvavitev,
- rano, ki se ne zaceli,
- ponavljajočo se krasto na istem mestu,
- hitro rastoč vozlič,
- spremembo, ki je očitno drugačna od drugih,
- novo nenavadno pigmentirano spremembo na dlani, podplatu ali pod nohtom.
Pri sumljivi spremembi ni smiselno čakati, ali bo »sama izginila«.
Nasvet farmacevtov Lekarne Plavž
Pri zaščiti pred kožnim rakom krema za sončenje predstavlja samo en del celovite zaščite pred UV-sevanjem.
Ob močnem UV-sevanju poiščite senco, kožo zaščitite z oblačili in pokrivalom ter na izpostavljene dele nanesite dovolj veliko količino širokospektralnega izdelka z visokim zaščitnim faktorjem.
Zaščito redno obnavljajte in ne uporabljajte visokega zaščitnega faktorja kot razlog za daljše zadrževanje na soncu.
Pri izbiri izdelka vam lahko farmacevt pomaga poiskati ustrezno zaščito glede na fototip, starost, tip kože, občutljivost kože in način izpostavljenosti soncu.
Pogosta vprašanja o kožnem raku (FAQ)
Kako pogosto moram k dermatologu na pregled kožnih znamenj?
Za vse ljudi ne velja enak interval. Pogostost pregledov je odvisna od števila in vrste znamenj, osebne in družinske anamneze ter drugih dejavnikov tveganja. Če imate povečano tveganje, vam dermatolog določi primeren načrt spremljanja. Če pa opazite sumljivo spremembo, ne čakajte na redni pregled.
Ali je vsako temno znamenje sumljivo za melanom?
Ne. Velika večina pigmentnih znamenj je benignih. Pozorni smo predvsem na spreminjanje znamenja, asimetrijo, nepravilne robove, neenakomerno barvo in spremembe skozi čas. Pomembno je tudi znamenje, ki je izrazito drugačno od vseh drugih. Po drugi strani melanom ni nujno zelo temen, zato samo barva ne zadošča za presojo.
Kakšna krema za sončenje zagotavlja dovolj zanesljivo zaščito?
Priporoča se širokospektralno zaščito pred UVA- in UVB-sevanjem z SPF 30 ali več. Izdelek je treba nanesti dovolj obilno in nanos redno obnavljati, predvsem po plavanju in potenju. Krema ne nadomesti sence, zaščitnih oblačil in omejevanja izpostavljenosti močnemu soncu.
Ali solarij res povečuje tveganje za kožni rak?
Da. UV-sevanje solarijev je rakotvorno za človeka, uporaba solarijev pa je povezana s povečanim tveganjem za kožnega raka. WHO zato svetuje, da se solarijem izogibamo.
Zaključek
Kožni rak zajema več različnih bolezni, med katerimi so najpogostejši bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom. Melanom je redkejši, vendar je zaradi možnosti zgodnjega zasevanja najnevarnejša med pogostimi oblikami kožnega raka.
Najpomembnejši zunanji dejavnik tveganja je UV-sevanje sonca in umetnih virov, kot so solariji. Tveganje lahko zmanjšamo z omejevanjem izpostavljenosti močnemu soncu, uporabo sence in zaščitnih oblačil ter pravilno uporabo širokospektralnih izdelkov za zaščito pred soncem.
Enako pomembno je poznavanje lastne kože. Novo znamenje, sprememba obstoječega znamenja, rana, ki se ne zaceli, ponavljajoča se krvavitev ali druga nenavadna kožna sprememba so razlog za zdravniško presojo.
Pri kožnem raku velja preprosto in pomembno pravilo: sumljivo spremembo je bolje pokazati zdravniku prezgodaj kot prepozno.
Vsebino pripravili farmacevti Lekarne Plavž.
