November je mesec, posvečen moškemu zdravju oziroma ozaveščanju o zdravstvenih vprašanjih, ki se dotikajo moških, kot so rak prostate, rak na modih in pogosto zapostavljeno duševno zdravje.
S tem je povezano tudi svetovno gibanje Movember, ki moške spodbuja, da si prvega novembra obrijejo brke, nato pa cel mesec ne. S puščanjem brk želijo opozoriti ne le na raka prostate, ampak tudi na druge bolezni, ki prizadenejo zgolj ali predvsem moške. Gibanje izhaja iz Avstralije, od njegovega začetka (ki sega nazaj že več kot 20 let) se je vanj včlanilo že več kot 5 milijonov ljudi.
V nadaljevanju si preberite več o raku prostate, ki je 2. najpogostejša oblika raka pri moških v Sloveniji, število obolelih pa naj bi po prognozah naraščalo – kaj je rak prostate? Kaj so dejavniki tveganja? Kaj so simptomi in kdaj k zdravniku? Kako zdravimo raka prostate?
Kaj je rak prostate?
Prostata (obsečnica) je moška spolna žleza velikosti oreha, ki se nahaja za korenom penisa, pred danko (rektumom) in pod sečnim mehurjem ter objema del sečnice. Poglavitna funkcija prostate je proizvajanje semenske tekočine.
Rakave spremembe prostate – tumorska tvorba, ki sestoji iz nenadzorovano rastočih celic – so zelo pogoste in s starostjo naraščajo. Rak prostate je eden najpogostejših vrst rakov pri moških po 50 letu. Po napovedih svetovne zdravstvene organizacije naj bi vsak šesti moški zbolel za rakom prostate.
Tudi pri nas je bolezen v porastu. Po podatkih Registra raka RS je v Sloveniji leta 2013 zbolelo za rakom prostate več kot 1400 moških in je 2. najpogostejši rak pri moških. Z aktivnim iskanjem je vse pogosteje ugotovljen tudi pri mlajših moških.
Dejavniki tveganja za raka prostate
Najpomembnejša dejavnika tveganja za obolevanje za rakom prostate sta družinska obremenjenost (moški, katerega oče in/ali brat je že zbolel, ima povečano tveganje, da bo za rakom prostate zbolel tudi sam) in starost (pojavnost raka prostate s starostjo strmo narašča). Ker nanju ne moremo vplivati, ni možnosti primarnega preprečevanja.
Ostali dejavniki tveganja so še etnična pripadnost (v primerjavi z belci imajo pripadniki črnske rase zvečano in pripadniki rumene rase (npr. Japonci) zmanjšano tveganje za rak prostate) in življenjski slog – zunanji dejavniki, ki še niso povsem pojasneni in so povezani z zahodnim načinom življenja, namreč vplivajo na povečano tveganje za pojav raka prostate.
Zaščitno vlogo pri nastanku raka prostate ima lahko hrana, ki vsebuje malo živalskih maščob ter veliko sadja in zelenjave, in redna fizična aktivnost.
V spletni lekarni Plavž so vam voljo prehranska dopolnila za prostato in zaščito pred oksidativnim stresom. (Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.)
Kaj so simptomi raka prostate?
Rak prostate raste počasi: od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine 9–17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih 5–7 let. Bolniki pri začetni obliki raka navadno nimajo težav.
Simptomi, ki so najpogosteje povezani z zgodnjim rakom prostate, so: pogosto uriniranje, zlasti ponoči, slaboten ali prekinjen tok urina, bolečina ali pekoč občutek med uriniranjem in krvav seč.
Večina teh simptomov ni lastna samo raku prostate. Enaki simptomi se lahko pojavijo pri moških, ki imajo nerakave bolezni, kot je na primer benigna hipertrofija prostate. To je povečan obseg žleze brez rakavih sprememb, ki se zaradi hormonskih sprememb zelo pogosto pojavi v starosti. Simptomi, vezani na urin, so lahko tudi posledica okužbe ali drugih težav.
Zato je zelo pomembno, da se moški odpravi na pregled k zdravniku, ko opazi kakršnekoli spremembe na urološkem področju.
Osnovne preiskave lahko opravi osebni zdravnik, ki se lahko glede na simptomatiko odloči, da pošlje bolnika na nadaljnje preiskave k urologu. Merjenje markerja PSA (za prostato specifični antigen) je zaenkrat edina biokemična preiskava, ki pokaže na možnost pojava raka prostate.
Kako poteka zdravljenje raka prostate?
Zdravljenje je odvisno od faze bolezni oziroma razširjenosti raka, od histološke oblike raka, ki jo določijo z biopsijo, ter od starosti in bolnikovega splošnega stanja. Pri starejših osebah bi lahko v nekaterih primerih z zdravljenjem moškemu povzročili celo več težav, kot bi mu jih omilili, zato je odločitev za zdravljenje pri vsakem posamezniku treba tehtno premisliti.
Na voljo je več oblik in vrst zdravljenja. Kirurške posege in hormonsko zdravljenje izvajajo urologi, obsevanje in kemoterapijo z dodatkom hormonske terapije ali brez nje predpisujejo onkologi radioterapevti ali onkologi internisti.
Zgodnji rak prostate je lahko ozdravljiv bodisi z operacijo (radikalna prostatektomija oziroma odstranitev prostate) bodisi z obsevanjem. Pomembno je vedeti tudi, da se da s to diagnozo kakovostno živeti še vrsto let.
Podatki za Slovenijo
Po podatkih Registra raka v Sloveniji je v obdobju 2010–2014 v Sloveniji na leto v povprečju zbolelo za rakom prostate približno 1480, umrlo pa več kot 375 moških. Napovedujejo, da bo število novih bolnikov z rakom prostate z leti pri nas postopoma še naraščalo.
Pomembno je vedeti: moški, mlajši od 50 let, zbolijo zelo redko; v letih 2007–2011 je bilo registriranih v povprečju 15 bolnikov na leto.
V primerih, ko je odkrita bolezen omejena na prostato, je delež ozdravljenih zelo visok. Splošna relativna stopnja preživetja za 5 let za vse stadije bolezni je v Evropi okoli 83 % (EUROCARE in slora.si). Številke so osnovane na podatkih, zbranih na podlagi opazovanja tisočev bolnikov, toda preživetje vsakega posameznika se lahko zelo razlikuje.
