Kožni rak je skupno ime za več različnih malignih bolezni kože. Med najpogostejše spadata bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom, medtem ko je kožni melanom redkejši, vendar zaradi večje sposobnosti širjenja v druge dele telesa predstavlja najnevarnejšo med pogostimi oblikami kožnega raka.
Kožni raki sodijo med najpogosteje diagnosticirane rake na svetu. Najpomembnejši preprečljivi dejavnik tveganja je izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju – tako sončnim žarkom kot umetnim virom UV-sevanja, na primer solarijem. UV-sevanje lahko poškoduje dedni material kožnih celic in sčasoma prispeva k nastanku raka.
Zgodnje odkrivanje pomembno vpliva na možnosti uspešnega zdravljenja. Zato je dobro poznati svojo kožo in biti pozoren na novo kožno spremembo, znamenje, ki se spreminja, ali rano, ki se dalj časa ne zaceli.
Katere vrste kožnega raka poznamo?
Kožni rak ni ena sama bolezen. Različne vrste nastanejo iz različnih kožnih celic, razlikujejo pa se tudi po hitrosti rasti, možnosti zasevanja in načinu zdravljenja.
Bazalnocelični karcinom
Bazalnocelični karcinom oziroma bazaliom je najpogostejša oblika kožnega raka. Razvije se iz bazalnih celic povrhnjice in praviloma raste počasi.
Najpogosteje se pojavlja na predelih, ki so pogosto izpostavljeni soncu, na primer na obrazu, nosu, uhljih, lasišču in vratu.
Bazalnocelični karcinom zelo redko zaseva v oddaljene organe, vendar ga zato ne smemo podcenjevati. Če ga ne zdravimo, lahko postopoma raste v okolna tkiva in povzroči pomembne lokalne poškodbe.
Videti je lahko kot:
- svetleča oziroma biserna bunčica,
- rožnata ali rdečkasta sprememba,
- ranica, ki se zaceli in nato ponovno pojavi,
- sprememba, ki krvavi ali se ne zaceli,
- brazgotini podobno področje kože.
Ploščatocelični karcinom
Ploščatocelični karcinom nastane iz ploščatih celic povrhnjice. Pogosto se razvije na kronično soncu izpostavljeni koži, na primer na obrazu, uhljih, ustnicah, lasišču in hrbtiščih rok.
Pojavi se lahko kot čvrsta rdečkasta bunčica ali vozlič, luskasta sprememba, krasta oziroma rana, ki se ne zaceli.
V primerjavi z bazalnoceličnim karcinomom ima večjo možnost širjenja v bezgavke ali druge dele telesa, čeprav je ob pravočasnem odkritju zdravljenje pogosto zelo uspešno.
Kožni melanom
Melanom nastane iz melanocitov – celic, ki proizvajajo pigment melanin. Je precej redkejši od bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma, vendar je zaradi večje sposobnosti zasevanja bistveno nevarnejši.
Melanom lahko nastane iz že obstoječega pigmentnega znamenja ali kot povsem nova sprememba na koži. Zato ni dovolj spremljati samo znamenj, ki jih imamo že več let. Pomembna je tudi vsaka nova, nenavadna ali hitro spreminjajoča se pigmentna sprememba.
Katere vrste melanoma poznamo?
Melanom se lahko pojavlja v različnih oblikah.
Povrhnje rastoči melanom je najpogostejši podtip. Sprva se širi predvsem površinsko po koži in je lahko videti kot nepravilno oblikovana pigmentirana sprememba različnih barv.
Nodularni melanom raste bolj navpično v globino kože in lahko napreduje hitreje. Pogosto se kaže kot dvignjen vozlič, ki je lahko temen, vendar ni nujno vedno izrazito pigmentiran.
Lentigo maligna melanom se pogosteje pojavlja pri starejših ljudeh na koži, ki je bila dolga leta izpostavljena soncu, predvsem na obrazu.
Akralni lentiginozni melanom se pojavlja na dlaneh, podplatih ali pod nohti. Pomembno je vedeti, da se melanom lahko pojavi pri ljudeh vseh barv kože.
Redkejše vrste kožnega raka
Obstajajo tudi druge, precej redkejše maligne bolezni kože, med njimi karcinom Merklovih celic, Kaposijev sarkom in nekatere oblike kožnih limfomov.
Njihova biologija, dejavniki tveganja in zdravljenje se razlikujejo od najpogostejših kožnih rakov, zato zahtevajo ustrezno specialistično obravnavo.
Kako prepoznamo sumljivo kožno znamenje?
Pri melanomu je uporabno pravilo ABCDE, ki pomaga prepoznati nekatere opozorilne spremembe pigmentnih znamenj.
A – asimetrija: ena polovica znamenja ni podobna drugi.
B – robovi: robovi so nepravilni, zabrisani, nazobčani ali nejasno omejeni.
C – barva: pozorni smo na neenakomerno obarvanost oziroma več različnih odtenkov znotraj iste spremembe, na primer rjavo, črno, rdečkasto, modrikasto ali belo.
D – premer: večja znamenja zahtevajo pozornost, vendar majhen premer melanoma ne izključuje. Velikosti zato nikoli ne uporabljamo kot edinega kriterija.
E – evolucija oziroma spreminjanje: posebno pomembno je spreminjanje znamenja skozi čas. Če se začne spreminjati po velikosti, obliki, barvi ali površini, začne krvaveti, srbeti ali postane drugačno od preostalih znamenj, ga mora oceniti zdravnik.
Uporabno je tudi pravilo ‘grdega račka’: znamenje, ki je na pogled izrazito drugačno od drugih znamenj na telesu, si zasluži posebno pozornost.
Ali kožni rak vedno izgleda kot temno znamenje?
Ne. Kožni rak ni nujno temen in ni nujno znamenje.
Bazalnocelični karcinom je lahko biserna ali rožnata bunčica, ploščatocelični karcinom rdečkasta, luskasta ali krastava sprememba, tudi nekateri melanomi pa vsebujejo zelo malo pigmenta.
Pozorni smo zato tudi na rano, ki se ne zaceli, ponavljajočo se krvavitev ali krasto, novo bunčico ali vozlič ter spremembo, ki raste ali se očitno spreminja.
Kaj povzroča kožnega raka?
Najpomembnejši zunanji dejavnik tveganja je UV-sevanje.
UV-sevanje povzroča poškodbe DNK kožnih celic. Telo številne poškodbe popravi, vendar se lahko ob ponavljajoči se oziroma intenzivni izpostavljenosti sčasoma kopičijo spremembe, ki prispevajo k nastanku raka.
Sončne opekline
Posebej problematična je intenzivna občasna izpostavljenost UV-sevanju, pri kateri nastanejo sončne opekline. Sončna opeklina ni le prehodna rdečina kože, temveč znak poškodbe kože zaradi prekomernega UV-sevanja.
Ponavljajoče se sončne opekline, zlasti v otroštvu in mladosti, so povezane z večjim tveganjem za razvoj melanoma pozneje v življenju. Čeprav rdečina, pekoč občutek in bolečina po nekaj dneh izginejo, se učinki ponavljajoče se izpostavljenosti UV-sevanju skozi življenje lahko kopičijo.
Prav zato je zaščita otrok pred sončnimi opeklinami še posebej pomembna. Otroško kožo zaščitimo z omejevanjem izpostavljenosti močnemu soncu, senco, primernimi oblačili in pokrivalom ter ustreznim izdelkom za zaščito pred soncem na izpostavljenih delih kože.
Zaščita pred UV-sevanjem pa ni pomembna samo v otroštvu. Dosledna zaščita kože skozi vse življenje pomaga zmanjševati njeno skupno izpostavljenost UV-sevanju.
Svetla polt in kožna znamenja
Večje tveganje za melanom imajo ljudje s svetlo poltjo, svetlimi ali rdečimi lasmi, svetlimi očmi, pegami, kožo, ki hitro pordeči in težko porjavi, ter ljudje z velikim številom pigmentnih ali atipičnih znamenj.
Vendar je pomembno poudariti, da kožni rak lahko dobi človek kateregakoli fototipa kože. Temnejša koža tveganje zmanjša, vendar ga ne odpravi.
Družinska in genetska obremenjenost
Pri nastanku kožnega raka imajo poleg izpostavljenosti UV-sevanju pomembno vlogo tudi dedni in družinski dejavniki. Tveganje za melanom je večje pri ljudeh, ki imajo bližnjega sorodnika, na primer starša, brata, sestro ali otroka, z melanomom.
Družinska obremenjenost še ne pomeni, da bo človek melanom zagotovo razvil. Pomeni pa, da je lahko njegova osnovna dovzetnost večja.
Na dedno oziroma družinsko obliko melanoma lahko pomislimo predvsem, kadar se melanom pojavlja pri več članih iste družine, kadar se bolezen pojavi v mlajši starosti ali kadar ima posameznik več primarnih melanomov. V takšnih primerih lahko zdravnik glede na družinsko in osebno anamnezo presodi tudi o smiselnosti genetskega svetovanja.
Pomembna je tudi osebna anamneza. Oseba, ki je melanom ali drugo vrsto kožnega raka že prebolela, potrebuje ustrezno nadaljnje spremljanje.
Družinske in genetske nagnjenosti ne moremo spremeniti, lahko pa vplivamo na druge dejavnike tveganja, predvsem na izpostavljenost UV-sevanju.
Oslabljen imunski sistem
Večje tveganje za nekatere vrste kožnega raka imajo tudi ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, na primer zaradi določenih bolezni ali zdravljenja z zdravili, ki zavirajo delovanje imunskega sistema.
Posebno pozornost potrebujejo osebe, ki dolgotrajno prejemajo imunosupresivno zdravljenje, na primer po presaditvi organa ali zaradi nekaterih kroničnih bolezni.
Pri njih so še posebej pomembni dosledna zaščita pred UV-sevanjem, redno samopregledovanje kože in ustrezni dermatološki pregledi. Pogostost pregledov se prilagodi posameznikovemu tveganju in priporočilu zdravnika.
Solarij in izpostavljenost UV-sevanju
Tudi naprave za umetno porjavitev so vir UV-sevanja, zato se izpostavljenost v solariju prišteva UV-sevanju, ki ga koža prejme zaradi sonca.
Porjavitev nastane kot odziv kože na UV-sevanje in sama po sebi ne pomeni, da je koža bolje zaščitena pred njegovimi škodljivimi učinki. Predhodna porjavitev v solariju zato ne nadomesti ustrezne zaščite pred soncem.
Z vidika zmanjševanja skupne izpostavljenosti UV-sevanju je smiselno omejevati tudi izpostavljenost umetnim virom UV-sevanja.
Kako zdravimo kožnega raka?
Zdravljenje je odvisno od vrste raka, njegove velikosti, globine, mesta, razširjenosti ter zdravstvenega stanja bolnika.
Kirurška odstranitev
Pri številnih zgodnjih kožnih rakih je osnovno zdravljenje kirurška odstranitev tumorja z ustreznim varnostnim robom.
Odstranjeno tkivo se praviloma pregleda histološko. Tako patolog potrdi vrsto tumorja ter oceni njegove značilnosti in robove odstranitve.
Pri zgodaj odkritih lokaliziranih kožnih rakih je kirurško zdravljenje pogosto zelo uspešno.
Zdravljenje napredovalega melanoma
Pri napredovalem melanomu zdravljenje ni več omejeno samo na kirurgijo. Glede na značilnosti bolezni lahko pridejo v poštev imunoterapija, tarčna zdravila, obsevanje, kirurško zdravljenje posameznih zasevkov ali kombinacije različnih načinov zdravljenja.
Sodobna imunoterapija in tarčna terapija sta pomembno razširili možnosti zdravljenja napredovalega melanoma.
Zakaj je zgodnje odkrivanje tako pomembno?
Kožni rak je praviloma lažje in uspešneje zdraviti, če ga odkrijemo zgodaj, ko je sprememba še omejena na kožo in se ni razširila drugam po telesu.
To je še posebej pomembno pri melanomu. Pri napovedi bolezni ima pomembno vlogo, kako globoko je melanom prodrl v kožo in ali se je že razširil v bezgavke ali druge organe. Zgodaj odkrit melanom, ki je omejen na mesto nastanka, ima zato bistveno boljše možnosti za uspešno zdravljenje kot napredovala bolezen.
Kako zmanjšamo tveganje za kožnega raka?
Kožnega raka ni mogoče vedno preprečiti, lahko pa z zmanjševanjem izpostavljenosti UV-sevanju pomembno zmanjšamo tveganje.
Izogibajmo se najmočnejšemu soncu
Izpostavljenost soncu omejimo predvsem v času, ko je UV-sevanje najmočnejše. Pri načrtovanju aktivnosti na prostem je koristno spremljati UV-indeks, saj moč UV-sevanja ni odvisna samo od temperature ali občutka, kako močno sonce greje.
UV-sevanje lahko doseže kožo tudi v oblačnem vremenu, dodatno pa se odbija od vode, peska in snega.
Oblačila in senca imajo prednost
Zaščita pred soncem se ne začne z zaščitno kremo. Kadar je mogoče, najprej izberemo senco, primerna oblačila, pokrivalo in sončna očala.
Na izpostavljene dele kože nato nanesemo ustrezen izdelek za zaščito pred soncem. Visok zaščitni faktor ni namenjen temu, da bi zaradi njega na soncu ostali dlje.
Kako pravilno uporabljamo izdelke za zaščito pred soncem?
Izberemo širokospektralni izdelek z zaščito pred UVA- in UVB-sevanjem in ustreznim zaščitnim faktorjem.
Izdelek nanesemo dovolj obilno na vse izpostavljene dele kože. Ena najpogostejših napak je premajhna količina, zaradi česar je dejanska zaščita nižja od navedene na embalaži.
Nanos redno obnavljamo, zlasti po plavanju, močnem potenju, brisanju z brisačo ali intenzivni telesni aktivnosti.
Posebno pozornost namenimo mestom, ki jih hitro pozabimo, na primer uhljem, vratu in zatilju, nartu, hrbtišču rok, robu lasišča in ustnicam.
Kaj pomeni SPF in kako izbrati ustrezno zaščito?
SPF oziroma zaščitni faktor se nanaša predvsem na zaščito pred UVB-sevanjem, ki je pomemben povzročitelj sončnih opeklin. Višji SPF pomeni višjo stopnjo zaščite pred UVB-sevanjem, vendar noben izdelek ne zagotavlja popolne zaščite.
Pri izbiri zato ne gledamo samo številke SPF. Pomembna je širokospektralna zaščita pred UVA- in UVB-sevanjem. UVA-sevanje prodira globlje v kožo, pomembno prispeva k prezgodnjemu staranju kože in sodeluje tudi pri nastanku kožnega raka.
Zaščito izberemo glede na starost, fototip, tip in občutljivost kože, UV-indeks ter način in trajanje izpostavljenosti soncu. Pri otrocih, zelo svetli in občutljivi koži, ljudeh z večjim številom znamenj ter pri intenzivnejši izpostavljenosti soncu pogosto izbiramo zelo visoko zaščito SPF 50+.
Pomembna je tudi tekstura izdelka. Za obraz so praktični lahki fluidi in kreme, za večje površine telesa pa losjoni ali pršila. Pri koži, nagnjeni k aknam, občutljivi koži ali koži s pigmentnimi nepravilnostmi izberemo izdelek, prilagojen njenim potrebam.
V Lekarni Plavž so na voljo izdelki za zaščito pred soncem za različne tipe kože in potrebe, pri izbiri ustreznega izdelka pa vam lahko svetuje tudi farmacevt.
Posebno pozornost potrebujejo otroška koža, zelo svetla in občutljiva koža ter koža, nagnjena k aknam. Pri vsakodnevni zaščiti obraza lahko izberemo lahke fluide ali kreme z visoko oziroma zelo visoko zaščito, za večje površine kože pa so praktični izdelki za zaščito telesa. Pri intenzivnejši izpostavljenosti soncu je smiselna zelo visoka zaščita ZF 50+.
Samopregledovanje kože
Svojo kožo je dobro poznati in jo redno opazovati. Tako lažje opazimo novo spremembo ali spremembo že obstoječega znamenja.
Pri samopregledu ne preverjamo samo obraza, rok in drugih dobro vidnih predelov. Pregledamo tudi lasišče, predel za ušesi, hrbet, zadnjo stran nog, podplate, predele med prsti in nohte. Pri težje dostopnih mestih si lahko pomagamo z ogledalom ali prosimo partnerja oziroma družinskega člana.
Pozorni smo predvsem na novo kožno spremembo, znamenje, ki izstopa od drugih, ali spremembo, ki se sčasoma spreminja.
Pri pigmentnih znamenjih si pomagamo s pravilom ABCDE, vendar pozornost namenimo tudi spremembam, ki niso pigmentirane. Razlog za pregled so lahko rana, ki se ne zaceli, ponavljajoča se krvavitev ali krasta, nova zatrdlina ter sprememba, ki raste, srbi, boli ali začne krvaveti.
Fotografiranje posameznih znamenj lahko pomaga pri spremljanju njihovega videza skozi čas, vendar fotografija oziroma aplikacija ne nadomesti dermatološkega pregleda.
Če opazimo spremembo, ki vzbuja skrb, ne čakamo na naslednji načrtovani samopregled, ampak se posvetujemo z zdravnikom.
Kako pogosto na pregled k dermatologu?
Enak interval dermatoloških pregledov ni primeren za vse. Pogostost je odvisna od individualnega tveganja.
Pogostejše spremljanje lahko potrebujejo ljudje z velikim številom ali atipičnimi znamenji, predhodnim melanomom ali drugim kožnim rakom, družinsko obremenjenostjo, oslabljenim imunskim sistemom ali drugimi pomembnimi dejavniki tveganja.
Primeren interval kontrol določi zdravnik oziroma dermatolog glede na posameznikovo tveganje.
Ne glede na načrtovane preglede pa ne čakamo do naslednje kontrole, če opazimo novo sumljivo ali hitro spreminjajočo se kožno spremembo.
Kdaj moramo kožno spremembo pokazati zdravniku?
Zdravniška presoja je smiselna, če opazimo novo znamenje, ki hitro raste ali se spreminja, spremembo barve, oblike ali robov obstoječega znamenja, spontano krvavitev, rano, ki se ne zaceli, ponavljajočo se krasto na istem mestu, hitro rastoč vozlič ali spremembo, ki je očitno drugačna od drugih.
Pozornost zahteva tudi nova nenavadna pigmentirana sprememba na dlani, podplatu ali pod nohtom.
Pri sumljivi spremembi ni smiselno več mesecev čakati, ali bo sama izginila.
Nasvet farmacevtov Lekarne Plavž
Pri zaščiti pred kožnim rakom izdelek za zaščito pred soncem predstavlja samo en del celovite zaščite pred UV-sevanjem.
Ob močnem UV-sevanju poiščite senco, kožo zaščitite z oblačili in pokrivalom ter na izpostavljene dele nanesite dovolj veliko količino širokospektralnega izdelka z ustreznim zaščitnim faktorjem.
Zaščito redno obnavljajte in visokega zaščitnega faktorja ne uporabljajte kot razlog za daljše zadrževanje na soncu.
Pri izbiri izdelka vam lahko farmacevt pomaga poiskati ustrezno zaščito glede na fototip, starost, tip in občutljivost kože ter način izpostavljenosti soncu.
Pogosta vprašanja o kožnem raku (FAQ)
Kako pogosto moram k dermatologu na pregled kožnih znamenj?
Za vse ljudi ne velja enak interval. Pogostost pregledov je odvisna od števila in vrste znamenj, osebne in družinske anamneze ter drugih dejavnikov tveganja. Če imate povečano tveganje, vam zdravnik oziroma dermatolog svetuje primeren načrt spremljanja. Če opazite sumljivo spremembo, ne čakajte na redni pregled.
Ali je vsako temno znamenje sumljivo za melanom?
Ne. Velika večina pigmentnih znamenj je benignih. Pozorni smo predvsem na spreminjanje znamenja, asimetrijo, nepravilne robove in neenakomerno barvo. Pomembno je tudi znamenje, ki je izrazito drugačno od drugih. Melanom po drugi strani ni nujno zelo temen, zato samo barva ne zadošča za presojo.
Kakšna krema za sončenje zagotavlja ustrezno zaščito?
Izberemo širokospektralni izdelek z zaščito pred UVA- in UVB-sevanjem ter zaščitnim faktorjem, ki ustreza tipu kože in načinu izpostavljenosti soncu. Pri intenzivni izpostavljenosti ter pri posebej občutljivi ali svetli koži pogosto izbiramo zelo visoko zaščito SPF 50+. Pomembna sta tudi dovolj obilen nanos in redno obnavljanje zaščite. Izdelek za zaščito pred soncem ne nadomesti sence, zaščitnih oblačil in omejevanja izpostavljenosti močnemu soncu.
Ali lahko kožni rak nastane tudi na mestu, ki ni izpostavljeno soncu?
Da. Čeprav je izpostavljenost UV-sevanju pomemben dejavnik tveganja za kožnega raka, se lahko nekatere spremembe pojavijo tudi na predelih, ki so soncu redko izpostavljeni. Melanom se lahko na primer pojavi tudi na podplatih, dlaneh ali pod nohti. Zato pri samopregledovanju kože ne pregledamo samo obraza, rok in drugih soncu izpostavljenih predelov.
Zaključek
Kožni rak zajema več različnih bolezni, med katerimi so najpogostejši bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom. Melanom je redkejši, vendar je zaradi večje možnosti zasevanja najnevarnejši med pogostimi oblikami kožnega raka.
Najpomembnejši zunanji dejavnik tveganja je UV-sevanje sonca in umetnih virov, kot so solariji. Tveganje lahko zmanjšujemo z omejevanjem izpostavljenosti močnemu soncu, uporabo sence in zaščitnih oblačil ter pravilno uporabo širokospektralnih izdelkov za zaščito pred soncem.
Enako pomembno je poznavanje lastne kože. Novo znamenje, sprememba obstoječega znamenja, rana, ki se ne zaceli, ponavljajoča se krvavitev ali druga nenavadna kožna sprememba so razlog za zdravniško presojo.
Pri kožnem raku velja preprosto in pomembno pravilo: sumljivo spremembo je bolje pokazati zdravniku prezgodaj kot prepozno.
Vsebino pripravili farmacevti Lekarne Plavž.
