Fibromialgija je kronično stanje, za katero so značilni razširjena bolečina, povečana občutljivost na bolečino, utrujenost in motnje spanja. Pogosto jo spremljajo tudi težave s koncentracijo in spominom, glavoboli, prebavne težave ter spremembe razpoloženja.
Bolečina pri fibromialgiji je resnična, čeprav pri preiskavah pogosto ne najdemo poškodbe mišic ali sklepov, ki bi pojasnila njeno intenzivnost. Danes fibromialgijo povezujemo predvsem s spremenjenim zaznavanjem in obdelovanjem bolečinskih signalov v živčnem sistemu oziroma povečano občutljivostjo na bolečino. Natančen vzrok bolezni še ni povsem pojasnjen.
Fibromialgija se lahko pojavi pri komerkoli in v kateremkoli življenjskem obdobju, pogosteje pa se pojavlja pri ženskah in se pogosto začne v srednjih letih. Lahko obstaja tudi sočasno z drugimi boleznimi, na primer revmatoidnim artritisom, sistemskim lupusom ali drugimi kroničnimi bolečinskimi stanji.
Čeprav fibromialgije za zdaj ne znamo dokončno pozdraviti, lahko s kombinacijo ustrezne telesne aktivnosti, zdravljenja posameznih simptomov, urejanja spanja ter psiholoških in vedenjskih pristopov pri številnih bolnikih zmanjšamo težave in izboljšamo kakovost življenja.
Kaj je fibromialgija?
Fibromialgija je dolgotrajno stanje, pri katerem je eden glavnih simptomov razširjena bolečina po telesu. Bolniki jo opisujejo zelo različno – kot topo bolečino, zbadanje, pekoč občutek, občutljivost ali občutek bolečih in utrujenih mišic.
Bolečina se lahko pojavlja v rokah, nogah, hrbtu, vratu, prsnem košu, trebuhu in drugih delih telesa. Pogosta je tudi izrazita občutljivost na dotik.
Včasih je fibromialgija veljala predvsem za bolezen mišic oziroma revmatično bolezen. Danes vemo, da je zgodba precej kompleksnejša.
Pri fibromialgiji praviloma ne gre za vnetje ali poškodovanje mišic in sklepov, temveč za spremenjeno obdelovanje bolečine in povečano občutljivost živčnega sistema.
To je pomembno tudi za razumevanje zdravljenja: zdravila, ki delujejo predvsem protivnetno, pri sami fibromialgiji pogosto nimajo takšnega učinka, kot bi ga pričakovali pri vnetni bolezni.
Ali je bolečina pri fibromialgiji »samo v glavi«?
Ne. Bolečina pri fibromialgiji je resnična, tudi kadar preiskave ne pokažejo poškodbe mišic, sklepov ali drugega tkiva, ki bi pojasnila njeno intenzivnost.
Pri fibromialgiji je težava predvsem v tem, kako živčni sistem zaznava in obdeluje bolečinske dražljaje. Lahko postane bolj občutljiv in določene signale zazna močneje kot običajno. Zato lahko človek občuti izrazito bolečino že ob dražljaju, ki bi bil za nekoga drugega le nekoliko neprijeten ali sploh ne bi bolel.
To pomeni, da jakost bolečine ni nujno sorazmerna z vidno poškodbo tkiva. Človeka lahko zelo boli, čeprav rentgenske slike, laboratorijske preiskave ali pregled sklepov ne pokažejo sprememb, ki bi takšno bolečino pojasnile.
Fibromialgija zato ni namišljena bolezen in bolečina ni posledica tega, da bi si jo človek ‘domišljal’. Gre za spremenjeno uravnavanje in zaznavanje bolečine v živčnem sistemu.
Centralna senzibilizacija in fibromialgija
Pri razlagi fibromialgije pogosto srečamo izraz centralna senzibilizacija. Poenostavljeno pomeni povečano odzivnost osrednjega živčnega sistema na senzorične dražljaje. Procesi, ki uravnavajo zaznavanje bolečine, lahko postanejo bolj občutljivi oziroma manj učinkoviti pri zaviranju bolečinskih signalov.
Raziskujejo se spremembe v različnih nevrotransmiterskih sistemih in drugih mehanizmih, povezanih z zaznavanjem bolečine.
Pri fibromialgiji lahko pride do dolgotrajnih sprememb v načinu obdelovanja in uravnavanja bolečinskih signalov v živčnem sistemu.
Simptomi fibromialgije
Fibromialgija se pri različnih ljudeh kaže različno. Tudi pri istem bolniku se lahko intenzivnost simptomov skozi čas spreminja.
Najznačilnejša je kombinacija razširjene bolečine, utrujenosti in težav s spanjem.
Razširjena bolečina
Bolečina je prisotna na več delih telesa in je dolgotrajna. Pri diagnosticiranju je pomembna zgodovina razširjene bolečine in drugih značilnih simptomov.
Bolniki jo lahko opisujejo kot:
- topo ali globoko bolečino,
- pekoč občutek,
- zbadanje,
- mišično bolečino,
- togost,
- povečano občutljivost na pritisk ali dotik.
Bolnik lahko bolečino občuti tudi v predelu sklepov, vendar fibromialgija sama po sebi ne povzroča vnetnega uničevanja sklepov, kot ga lahko na primer revmatoidni artritis.
Utrujenost
Utrujenost pri fibromialgiji lahko bistveno presega običajno utrujenost po napornem dnevu.
Nekateri bolniki jo opisujejo kot izrazito pomanjkanje energije, ki vpliva na delo, družinsko življenje in vsakodnevne dejavnosti. Pogosto je povezana tudi s slabim spanjem.
Težave s spanjem
Pri fibromialgiji so pogoste tudi težave s spanjem. Človek lahko spi dovolj dolgo, vendar se zjutraj kljub temu zbudi utrujen in brez občutka, da se je med spanjem zares spočil.
Pojavljajo se lahko tudi težave z uspavanjem, pogosto prebujanje ponoči ali nemiren spanec. Zaradi slabše kakovosti spanja se lahko čez dan povečata utrujenost in občutljivost za bolečino.
Tako se lahko vzpostavi začaran krog: bolečina moti spanec, nekakovosten spanec pa lahko še okrepi utrujenost in zaznavanje bolečine.
Zato je skrb za kakovosten in reden spanec pomemben del dolgoročnega obvladovanja fibromialgije.
Kaj je ‘fibro fog’ oziroma fibromialgična megla?
Nekateri bolniki s fibromialgijo imajo težave s koncentracijo, spominom in jasnim razmišljanjem. V angleščini se je za te težave uveljavil izraz fibro fog.
Človek ima lahko občutek, da težje sledi pogovoru, išče besede, pozablja stvari ali se težko osredotoči na zahtevnejšo nalogo.
Težave lahko dodatno poslabšajo utrujenost, pomanjkanje kakovostnega spanja in močna bolečina.
Drugi simptomi
Fibromialgijo lahko spremljajo tudi:
- glavoboli,
- togost mišic in sklepov,
- mravljinčenje ali odrevenelost rok in nog,
- sindrom razdražljivega črevesja,
- napihnjenost in bolečine v trebuhu,
- povečana občutljivost na različne dražljaje,
- tesnoba,
- depresivno razpoloženje.
To ne pomeni, da ima vsak bolnik vse naštete težave.
Kaj povzroča fibromialgijo?
Natančnega vzroka fibromialgije ne poznamo. Najverjetneje ne obstaja en sam vzrok, temveč gre za preplet bioloških, genetskih in okoljskih dejavnikov, ki pri dovzetnem posamezniku vplivajo na uravnavanje bolečine.
Raziskave kažejo, da se fibromialgija pogosteje pojavlja v nekaterih družinah, zato ima verjetno določeno vlogo tudi genetska nagnjenost. Vendar se bolezen pojavlja tudi pri ljudeh brez družinske anamneze fibromialgije.
Pri nekaterih ljudeh se simptomi začnejo ali izraziteje pojavijo po določenem dogodku, na primer telesni poškodbi, bolezni ali daljšem obdobju izrazite obremenitve. Pri drugih jasnega sprožilca ni mogoče prepoznati.
Fibromialgija in revmatoidni artritis – kakšna je razlika?
Bolezni se lahko na prvi pogled zdita podobni, saj obe povzročata bolečine in lahko močno vplivata na vsakodnevno življenje.
Vendar med njima obstaja pomembna razlika.
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napada predvsem sklepe. Prisotni so lahko otekanje, vnetje in sčasoma tudi strukturne poškodbe sklepov.
Pri fibromialgiji pa ne gre za vnetno okvaro sklepov.
Zato lahko oseba s fibromialgijo občuti izrazito bolečino okoli sklepov, vendar pregled in preiskave ne pokažejo sprememb, značilnih za vnetni artritis.
Obe bolezni pa se ne izključujeta. Človek z revmatoidnim artritisom ali lupusom ima lahko hkrati tudi fibromialgijo.
Kako zdravnik ugotovi fibromialgijo?
Za fibromialgijo ne obstaja en sam laboratorijski test, rentgenska slika ali druga preiskava, ki bi diagnozo neposredno potrdila.
Diagnoza temelji predvsem na:
- značilnostih in razporeditvi bolečine,
- trajanju simptomov,
- utrujenosti,
- kakovosti spanja,
- kognitivnih težavah,
- kliničnem pregledu.
Zdravnik lahko naroči krvne ali druge preiskave, predvsem zato, da izključi oziroma odkrije druge bolezni, ki lahko povzročajo podobne simptome.
Pomembno je tudi, da ugotovitev druge bolezni ne pomeni nujno, da fibromialgija ni možna. Obe stanji sta lahko prisotni hkrati.
Zdravljenje fibromialgije
Fibromialgije trenutno ne moremo dokončno pozdraviti. Cilj zdravljenja je zmanjšati simptome, izboljšati telesno zmogljivost, spanje in kakovost življenja.
Praviloma je najboljši kombiniran pristop, prilagojen težavam posameznega bolnika.
Zdravljenje lahko vključuje telesno aktivnost, fizioterapijo, psihološke pristope in zdravila.
Telesna aktivnost je eden najpomembnejših ukrepov
Človeku, ki ga boli skoraj vse telo in se pogosto spopada tudi z izrazito utrujenostjo, se lahko priporočilo »več se gibajte« sprva zdi nelogično. Ob bolečini je namreč povsem naravno, da želimo telo razbremeniti in počivati.
Pri fibromialgiji pa dolgotrajno izogibanje gibanju lahko postopoma povzroči upad telesne zmogljivosti, mišične moči in vzdržljivosti. Posledično lahko že običajne vsakodnevne aktivnosti postanejo napornejše, kar lahko še poveča utrujenost in občutek telesne obremenjenosti.
Zato je redno, posamezniku prilagojeno gibanje pomemben del obvladovanja fibromialgije. Cilj ni intenzivna vadba ali premagovanje bolečine, temveč postopno izboljševanje telesne zmogljivosti, gibljivosti in počutja.
Ključ je v počasnem in postopnem povečevanju aktivnosti. Začnemo lahko s krajšimi sprehodi, nežnim raztezanjem, vadbo v vodi, kolesarjenjem ali drugo obliko gibanja, ki jo posameznik dobro prenaša. Trajanje in intenzivnost nato povečujemo postopoma glede na odziv telesa.
Pomembno je tudi, da človek ob boljšem dnevu ne poskuša »nadoknaditi vsega za nazaj« z nenadno intenzivno aktivnostjo. Takšno nihanje med pretirano dejavnostjo in večdnevnim počitkom lahko težave še poslabša. Bolj koristna je redna in zmerna aktivnost, prilagojena trenutnim zmožnostim.
Pri izrazitejših težavah lahko pri izbiri in postopnem stopnjevanju vadbe pomaga fizioterapevt, še posebej če človek zaradi bolečine že dalj časa ni bil telesno aktiven.
Primerne so lahko:
- hoja,
- plavanje,
- vadba v vodi,
- kolesarjenje,
- lahke vaje za moč,
- raztezanje,
- joga,
- tai chi.
Aktivnost začnemo na ravni, ki jo posameznik zmore, nato pa jo postopoma povečujemo. Že zmerna redna telesna aktivnost lahko koristi. Pomembna je predvsem rednost, ne intenzivnost.
Fizioterapija
Fizioterapija je lahko pomemben del obvladovanja fibromialgije, zlasti kadar se človek zaradi bolečine dlje časa manj giblje, izgubi telesno zmogljivost ali ne ve, kako se varno ponovno lotiti aktivnosti.
Fizioterapevt lahko pomaga pripraviti individualno prilagojen program vadbe, ki upošteva trenutno telesno pripravljenost, bolečino in druge težave.
Cilj ni premagovati bolečine z intenzivno vadbo, temveč postopoma izboljševati gibljivost, mišično moč, vzdržljivost in zaupanje v lastno telo. Aktivnost se uvaja počasi in povečuje glede na posameznikov odziv.
Zdravila pri fibromialgiji
Zdravila so lahko del zdravljenja fibromialgije, vendar praviloma predstavljajo le en del širšega pristopa. Izbira je odvisna predvsem od tega, katere težave so pri posamezniku najbolj izrazite – bolečina, motnje spanja ali druge spremljajoče težave.
Ker se ljudje na zdravljenje odzivajo različno, je pogosto potrebno nekaj časa, da zdravnik skupaj z bolnikom poišče zdravljenje, ki prinaša dovolj koristi ob sprejemljivih neželenih učinkih.
Antidepresivi
Nekateri antidepresivi se uporabljajo tudi za zdravljenje kronične bolečine, zato jih lahko zdravnik predpiše človeku s fibromialgijo tudi, če nima depresije.
To je pomembno poudariti, saj predpis takšnega zdravila ne pomeni, da zdravnik meni, da je bolečina namišljena ali zgolj psihološkega izvora. Nekatera zdravila iz te skupine vplivajo na živčne prenašalce, ki sodelujejo tudi pri uravnavanju bolečine in spanja.
Med zdravili, ki se lahko v določenih primerih uporabljajo pri fibromialgiji, sta na primer amitriptilin in duloksetin. O izbiri zdravila, odmerjanju in trajanju zdravljenja vedno odloči zdravnik glede na težave in zdravstveno stanje posameznika.
Pregabalin
Pri nekaterih bolnikih se lahko uporablja tudi pregabalin. Gre za zdravilo, ki vpliva na prenos določenih signalov v živčnem sistemu in se uporablja tudi pri nekaterih vrstah nevropatske bolečine.
Pri izbranih bolnikih s fibromialgijo lahko pomaga pri zmanjševanju bolečine, pri nekaterih pa ugodno vpliva tudi na težave s spanjem.
Pregabalin ni primeren za vsakogar. Pri odločitvi za zdravljenje zdravnik upošteva simptome, druga zdravila, spremljajoče bolezni in možnost neželenih učinkov.
Ibuprofen, naproksen in druga protivnetna zdravila?
Pri tem je pomembno razumeti razliko med fibromialgijo in boleznimi, pri katerih je bolečina posledica vnetja.
Fibromialgija sama po sebi ni vnetna bolezen, zato nesteroidna protivnetna zdravila, kot sta ibuprofen in naproksen, praviloma nimajo pomembnega učinka na osnovno bolečino zaradi fibromialgije.
Človek s fibromialgijo pa ima lahko hkrati tudi drugo težavo, na primer osteoartritis, poškodbo ali drugo boleče stanje, pri katerem je uporaba takšnega zdravila lahko smiselna. Zato je pomembno vedeti, kaj je vzrok konkretne bolečine, in zdravilo izbrati temu primerno.
Psihološki pristopi so del obvladovanja kronične bolečine
Pri kronični bolečini lahko pomagajo tudi kognitivno-vedenjska terapija (KVT) in drugi psihološki pristopi. Njihov namen ni prepričevati človeka, da bolečine nima ali da si jo povzroča sam.
Pomagajo lahko predvsem pri tem, kako živeti z dolgotrajno bolečino in zmanjšati njen vpliv na vsakodnevno življenje. Človek se lahko nauči bolje razporejati aktivnosti, prepoznavati dejavnike, ki težave poslabšujejo, obvladovati stres in se lažje spoprijemati z obdobji poslabšanja.
Takšni pristopi lahko pomagajo tudi pri urejanju spanja, zmanjševanju stiske in ohranjanju dejavnosti kljub kronični bolezni.
Spanje in fibromialgija
Težave s spanjem so pri fibromialgiji pogoste, slab spanec pa lahko dodatno poveča utrujenost in občutljivost za bolečino. Zato je urejanje spalnih navad pomemben del obvladovanja bolezni.
Pomaga čim bolj reden ritem spanja – odhajanje v posteljo in vstajanje ob približno istem času, mirno in dovolj temno spalno okolje ter umirjena večerna rutina. Koristno je omejiti kofein v poznejšem delu dneva in zmanjšati uporabo zaslonov tik pred spanjem.
Če težave s spanjem kljub temu vztrajajo, jih je smiselno omeniti zdravniku. Včasih je treba preveriti tudi, ali je prisotna druga motnja spanja, ki dodatno vpliva na utrujenost in počutje.
Prehrana pri fibromialgiji
Pri fibromialgiji ni posebne diete, za katero bi bilo dokazano, da zdravi bolezen ali pri vseh bolnikih zmanjšuje simptome. Smiselna je predvsem raznolika in uravnotežena prehrana z dovolj zelenjave, sadja, polnovrednih žit, kakovostnih virov beljakovin in zdravih maščob.
Nekateri ljudje imajo poleg fibromialgije tudi prebavne težave ali sindrom razdražljivega črevesja. Takrat je prehrano smiselno prilagoditi konkretnim težavam in spremljati, ali določena živila simptome poslabšujejo.
Ni pa razloga, da bi vsak človek s fibromialgijo preventivno izločil gluten, mlečne izdelke ali druge skupine živil. Tudi prehranskih dopolnil ni smiselno uvajati zgolj zaradi diagnoze fibromialgije. Uporabna so predvsem takrat, kadar zanje obstaja konkreten razlog, na primer ugotovljeno pomanjkanje določenega hranila.
Življenje s fibromialgijo
Fibromialgija je kronično stanje, pri katerem simptomi niso vsak dan enako izraziti. Obdobjem boljšega počutja lahko sledijo obdobja, ko so bolečina, utrujenost in druge težave izrazitejše.
Eden od pomembnih ciljev je zato najti ravnotežje med dejavnostjo in počitkom. Ob boljšem dnevu je razumljiva želja, da bi človek opravil vse, česar prej ni zmogel, vendar lahko nenadna preobremenitev povzroči izrazitejše težave v naslednjih dneh.
Bolj koristno je dejavnosti razporediti čim bolj enakomerno in svoje obremenitve povečevati postopoma. Sčasoma človek lažje prepozna, koliko aktivnosti mu ustreza in kdaj potrebuje počitek.
Pomembno je tudi razumevanje bližnjih. Fibromialgija navzven pogosto ni vidna. Človek je lahko videti zdrav, hkrati pa se spoprijema z izrazito bolečino, utrujenostjo, slabšim spanjem in težavami s koncentracijo. Podpora družine, prijateljev in zdravstvenih strokovnjakov je zato lahko pomemben del dolgoročnega obvladovanja bolezni.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Dolgotrajne razširjene bolečine in utrujenosti ni dobro samodejno pripisati fibromialgiji. Podobne težave se lahko pojavljajo tudi pri drugih boleznih in stanjih, zato je ob vztrajajočih simptomih potreben zdravniški pregled.
Zdravnik na podlagi simptomov in pregleda presodi, ali so potrebne dodatne preiskave za izključevanje drugih možnih vzrokov težav.
Ponovna zdravniška presoja je posebej pomembna, če se pojavijo novi ali neobičajni simptomi, kot so izrazito otekanje sklepov, nepojasnjena vročina, nenamerno hujšanje, izrazita mišična oslabelost ali druge težave, ki prej niso bile prisotne.
Diagnoza fibromialgije namreč ne pomeni, da je vsaka nova bolečina ali druga zdravstvena težava posledica fibromialgije.
Nasvet farmacevtov Lekarne Plavž
Pri fibromialgiji običajno ni enega zdravila ali ukrepa, ki bi odpravil vse težave. Zdravljenje je zato praviloma prilagojeno posamezniku in sestavljeno iz več pristopov.
Pomembno vlogo imajo redna in postopno uvedena telesna aktivnost, skrb za kakovosten spanec ter ustrezno zdravljenje simptomov. Pri nekaterih ljudeh so koristni tudi fizioterapija in pristopi, ki pomagajo pri obvladovanju kronične bolečine.
Če jemljete več zdravil za bolečino, spanje ali druge težave, je pomembno preveriti tudi možne medsebojne interakcije in neželene učinke. Pred dodajanjem zdravil brez recepta ali prehranskih dopolnil se je smiselno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom v Lekarni Plavž.
Pogosta vprašanja o fibromialgiji (FAQ)
Ali se fibromialgija da pozdraviti?
Trenutno ne poznamo zdravljenja, ki bi fibromialgijo dokončno odpravilo. Obstajajo pa različni načini zdravljenja in samopomoči, s katerimi lahko zmanjšamo simptome in izboljšamo kakovost življenja. Običajno je najučinkovitejša kombinacija telesne aktivnosti, ustreznega zdravljenja simptomov ter vedenjskih in psiholoških pristopov.
Kako ločiti fibromialgijo od revmatoidnega artritisa?
Obe bolezni lahko povzročata bolečino in utrujenost, vendar je revmatoidni artritis vnetna avtoimunska bolezen sklepov, medtem ko fibromialgija ne povzroča značilnega vnetja in poškodb sklepov. Pri razlikovanju so pomembni simptomi, klinični pregled in po potrebi laboratorijske ter druge preiskave. Obe bolezni sta lahko prisotni tudi hkrati.
Ali fibromialgija prizadene tudi moške?
Da. Fibromialgija lahko prizadene ženske in moške ter ljudi različnih starosti, čeprav je pogostejša pri ženskah in se pogosto začne v srednjih letih.
Katera zdravila pri fibromialgiji so na voljo brez recepta?
Za samozdravljenje bolečine so sicer na voljo nekatera običajna protibolečinska zdravila brez recepta, vendar je pomembno vedeti, da nesteroidna protivnetna zdravila niso posebej učinkovita proti osnovni bolečini fibromialgije, saj fibromialgija ni vnetna bolezen.
Če so bolečine dolgotrajne ali je fibromialgija že diagnosticirana, ni smiselno dalj časa samostojno jemati protibolečinskih zdravil brez posveta. Farmacevt lahko preveri, ali je izbrano zdravilo glede na druga zdravila in zdravstveno stanje primerno, zdravljenje same fibromialgije pa naj bo dogovorjeno z zdravnikom.
Zaključek
Fibromialgija je kronično stanje z razširjeno bolečino, povečano občutljivostjo na bolečino, utrujenostjo, motnjami spanja in pogosto tudi težavami s koncentracijo ter spominom. Čeprav pri preiskavah običajno ne najdemo vnetja ali poškodbe mišic in sklepov, ki bi pojasnila intenzivnost težav, je bolečina resnična. Povezana je s spremenjenim načinom zaznavanja in obdelovanja bolečinskih signalov v živčnem sistemu.
Natančen vzrok fibromialgije še ni pojasnjen, prav tako za zdaj ne poznamo zdravila, ki bi bolezen dokončno pozdravilo. Zdravljenje je zato usmerjeno v obvladovanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja.
Pomembno mesto imajo redna in postopno stopnjevana telesna aktivnost, urejanje spanja, fizioterapija, psihološki pristopi ter po potrebi zdravila, ki jih zdravnik izbere glede na prevladujoče simptome posameznika.
Ker se fibromialgija pri vsakem človeku kaže nekoliko drugače, tudi zdravljenje ni enako za vse. Pogosto je potrebno nekaj časa, da bolnik skupaj z zdravstvenim timom najde kombinacijo ukrepov, ki mu najbolj pomaga.
Vsebino pripravili farmacevti Lekarne Plavž.
