Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, za katero so značilni izrazita suhost kože, srbenje ter obdobja izboljšanja in ponovnih poslabšanj. Najpogosteje se začne v otroštvu, vendar se lahko pojavi tudi prvič v odrasli dobi ali vztraja iz otroštva v odraslost.
Srbenje je eden najznačilnejših in pogosto tudi najbolj obremenjujočih simptomov. Praskanje dodatno poškoduje že oslabljeno kožno pregrado, poveča vnetje in lahko vodi v začaran krog srbenje–praskanje–še večje srbenje.
Čeprav atopijskega dermatitisa trenutno ne moremo dokončno pozdraviti, ga je z ustrezno vsakodnevno nego kože, izogibanjem prepoznanim sprožilcem in pravilno izbranim zdravljenjem mogoče dobro obvladovati.
Kaj je atopijski dermatitis?
Atopijski dermatitis je kronična, ponavljajoča se vnetna bolezen kože. Pri njegovem nastanku sodeluje več dejavnikov, med najpomembnejšimi pa so motena zaščitna funkcija kožne pregrade, imunski mehanizmi in genetska nagnjenost.
Kožna pregrada pri atopijskem dermatitisu ne opravlja svoje zaščitne funkcije optimalno. Koža zato lažje izgublja vlago in postaja suha, hkrati pa je bolj dovzetna za delovanje dražečih snovi in alergenov iz okolja.
Zato zdravljenje ni pomembno samo takrat, ko je koža že vneta. Redna nega in obnavljanje kožne pregrade sta temelj obvladovanja atopijskega dermatitisa tudi v obdobjih brez izrazitega poslabšanja.
Atopijski dermatitis in ekcem – ali je to isto?
Izraza se v vsakdanjem jeziku pogosto uporabljata kot sopomenki, vendar nista povsem enaka.
Ekcem je širši izraz za skupino vnetnih kožnih bolezni, atopijski dermatitis pa je ena od vrst ekcema. Med druge oblike sodijo na primer kontaktni dermatitis, dishidrotični ekcem in seboroični dermatitis.
To razlikovanje je pomembno, saj rdeča, suha in srbeča koža ni nujno atopijski dermatitis. Podobne spremembe lahko povzročajo druge kožne bolezni, zato je pri nejasnih, hudih ali dolgotrajnih težavah potrebna ustrezna diagnoza.
Kako pogost je atopijski dermatitis?
Atopijski dermatitis je posebej pogost pri otrocih. Pogostost se med državami in populacijami razlikuje, na pojavnost pa vplivajo genetski in številni okoljski dejavniki.
Bolezen se lahko začne že v prvih mesecih ali letih življenja. Pri delu otrok se težave z odraščanjem močno zmanjšajo ali izzvenijo, pri drugih pa se nadaljujejo tudi v odraslosti. Atopijski dermatitis se lahko prvič pojavi tudi pri odraslem človeku. Ameriška akademija za dermatologijo poudarja, da se lahko razvije na katerem koli delu kože in v kateri koli starosti.
Simptomi atopijskega dermatitisa
Potek bolezni je zelo individualen. Značilna so obdobja relativno mirne kože, ki jim sledijo izbruhi oziroma poslabšanja.
Najpogostejši simptomi so:
- suha in občutljiva koža,
- izrazito srbenje,
- vneta koža in izpuščaji,
- luščenje,
- razpoke,
- zadebelitev kože zaradi dolgotrajnega praskanja,
- pri akutnem vnetju tudi mehurčki, rosenje ali kraste.
Srbenje je lahko zelo intenzivno, pogosto je izrazitejše ponoči in lahko moti spanec. Zaradi praskanja se koža dodatno poškoduje, kar povečuje možnost sekundarne okužbe.
Kje se pojavlja atopijski dermatitis?
Mesta pojavljanja se lahko spreminjajo glede na starost.
Pri dojenčkih so pogosto prizadeti obraz, zlasti lica, lasišče in iztezne površine okončin.
Pri starejših otrocih so značilna področja pregibov, predvsem komolčne in kolenske kotanje, zapestja, gležnji in vrat.
Pri odraslih so lahko izrazito prizadeti obraz, vrat, roke, pregibi in področje okoli oči, bolezen pa se lahko pojavlja tudi na drugih delih telesa.
Razporeditev sprememb je samo eden od diagnostičnih znakov in ni pri vseh bolnikih enaka.
Kako je atopijski dermatitis videti na različnih odtenkih kože?
Tudi to je pomembno omeniti.
Na svetlejši koži je vnetje pogosto videti rožnato ali rdeče, medtem ko je na temnejših odtenkih kože rdečica lahko manj očitna. Prizadeta področja so lahko vijoličasta, sivkasta, rjavkasta ali temnejša od okolne kože.
Zato jakosti vnetja ne smemo presojati samo po tem, kako »rdeča« je koža.
Zakaj nastane atopijski dermatitis?
Enotnega vzroka ni. Gre za kompleksno prepletanje genetike, spremenjene kožne pregrade, imunskega sistema in dejavnikov iz okolja.
Oslabljena kožna pregrada
Zdrava rožena plast kože deluje kot zaščitna pregrada: zadržuje vodo v koži ter preprečuje oziroma omejuje vstop dražečih snovi in mikroorganizmov.
Pri atopijski koži je ta funkcija oslabljena. Poveča se izguba vode skozi kožo, zato je koža značilno suha in občutljiva.
Prav zato so emolienti oziroma negovalni izdelki, ki pomagajo kožo ohranjati navlaženo in podpirajo njeno zaščitno pregrado, eden od temeljev vsakodnevne nege. Sodobne smernice uporabo vlažilnih oziroma negovalnih pripravkov močno priporočajo.
Genetska nagnjenost in atopija
Atopijski dermatitis je pogostejši v družinah, kjer se pojavljajo atopijske bolezni.
Pri posamezniku ali v družini se lahko skupaj pojavljajo: atopijski dermatitis, astma in alergijski rinitis.
Vendar atopijski dermatitis ni zgolj »kožna alergija«. Imunski mehanizmi so pomemben del bolezni, vendar je njeno ozadje precej kompleksnejše.
Kaj lahko atopijski dermatitis poslabša?
Sprožilci niso pri vseh ljudeh enaki. Med pogostimi so lahko:
- vročina in potenje,
- zelo suh ali hladen zrak,
- agresivna mila in čistilna sredstva,
- dišave,
- grobe tkanine, predvsem volna,
- določene kemikalije,
- stres,
- pomanjkanje spanja,
- individualno pomembni alergeni.
Pomembno je razlikovati med vzrokom bolezni in sprožilcem poslabšanja. Na primer stres atopijskega dermatitisa sam po sebi ne povzroči, lahko pa pri nekaterih ljudeh prispeva k poslabšanju simptomov.
Atopijski dermatitis in bakterije na koži
Pri atopijskem dermatitisu so pogostejše tudi kožne okužbe. Poškodovana kožna pregrada in praskanje ustvarjata ugodnejše pogoje za kolonizacijo kože z bakterijami, med katerimi je pomemben predvsem Staphylococcus aureus.
Vendar to ne pomeni, da vsak izbruh atopijskega dermatitisa potrebuje antibiotik ali antiseptik. AAD pri rutinski lokalni terapiji celo odsvetuje uporabo lokalnih protimikrobnih oziroma antiseptičnih pripravkov brez ustrezne indikacije.
Zdravljenje atopijskega dermatitisa
Zdravljenje je odvisno od starosti, prizadetega področja, jakosti simptomov in pogostosti poslabšanj.
Cilji so: zmanjšati vnetje in srbenje, obnoviti kožno pregrado, zmanjšati pogostost izbruhov in izboljšati kakovost življenja.
Redna nega kože – temelj zdravljenja
Redna uporaba emolientov oziroma ustreznih negovalnih krem in mazil je eden najpomembnejših ukrepov.
Negovalni izdelek je priporočljivo uporabljati redno, tudi kadar trenutno ni izrazitega vnetja. Nanašamo ga večkrat oziroma po potrebi, posebej pomemben pa je nanos po umivanju ali kopanju.
Pri občutljivi atopijski koži so praviloma primernejši izdelki brez dišav. AAD posebej priporoča kreme oziroma mazila brez dišav in poudarja, da redno vlaženje kože pomaga zmanjševati suhost ter lahko podaljša obdobje med poslabšanji.
Lokalni kortikosteroidi
Ob izbruhu bolezni sama osnovna nega pogosto ni dovolj.
Lokalni kortikosteroidi so eno temeljnih protivnetnih zdravljenj atopijskega dermatitisa. Zmanjšujejo vnetje in srbenje, izbira jakosti zdravila pa je odvisna od starosti bolnika, mesta uporabe in resnosti sprememb.
Uporabljati jih je treba po navodilih zdravnika. Posebna previdnost je potrebna na občutljivih predelih, kot so obraz, veke in kožne gube.
Strah pred kortikosteroidi lahko vodi v premajhno uporabo in slabo obvladano bolezen. Po drugi strani tudi nekritična dolgotrajna uporaba ni primerna. Ključna je pravilna uporaba ustreznega zdravila na pravem mestu in toliko časa, kot je predpisano.
Lokalni zaviralci kalcinevrina
Med protivnetna zdravila brez kortikosteroidov sodita pimekrolimus in takrolimus.
Uporabljata se v določenih primerih, zlasti kadar lokalni kortikosteroidi niso ustrezni oziroma kadar želimo zmanjšati njihovo uporabo na občutljivih področjih. AAD lokalne zaviralce kalcinevrina uvršča med dokazano učinkovite možnosti lokalnega zdravljenja.
Pri otrocih NICE poudarja, da niso prva izbira za blagi atopijski dermatitis, ampak imajo svoje mesto kot zdravljenje drugega reda v ustreznih indikacijah.
Kaj pa antihistaminiki?
Antihistaminiki niso standardno zdravilo za srbenje pri atopijskem dermatitisu in same bolezni ne zdravijo. Srbenje pri atopijskem dermatitisu namreč ni zgolj histaminsko pogojeno.
Pri izrazitem nočnem srbenju lahko zdravnik v določenih primerih za kratek čas predpiše sedativni antihistaminik predvsem zato, da bolnik lažje spi. Pri otrocih rutinska uporaba peroralnih antihistaminikov ni priporočena.
Zdravljenje težjih oblik
Če z ustrezno lokalno terapijo bolezni ni mogoče obvladati, pridejo v poštev fototerapija ali sistemska zdravila.
Med možnostmi so oziroma so bila tradicionalno uporabljena imunosupresivna zdravila, kot je ciklosporin, sodobno zdravljenje pa vključuje tudi biološka zdravila in zaviralce JAK.
Med biološkimi zdravili je dobro znan dupilumab, ki ciljno zavira določene signalne poti imunskega sistema. Sodobne smernice AAD med močno priporočene sistemske možnosti poleg dupilumaba uvrščajo več bioloških zdravil in zaviralcev JAK. Ciklosporin ostaja ena od možnih sistemskih terapij, medtem ko dolgotrajna oziroma rutinska uporaba sistemskih kortikosteroidov ni priporočena.
Takšno zdravljenje vodi specialist dermatolog.
Vsakodnevna nega atopijske kože
Pri atopijskem dermatitisu je pravilna nega kože del zdravljenja, ne samo kozmetična rutina.
Izbira izdelkov za nego atopijske kože
Pri vsakodnevni negi atopijske kože je pomembna izbira izdelkov, ki pomagajo zmanjševati suhost kože, nadomeščati lipide ter podpirati oslabljeno kožno pregrado. Prednost imajo nežne formulacije, prilagojene zelo suhi, občutljivi in k atopiji nagnjeni koži.
V lekarni so na voljo različne dermokozmetične linije, posebej razvite za potrebe takšne kože, na primer Fiderma Hydrafid, Uriage Xémose C8+, La Roche-Posay Lipikar AP+M, Avène XeraCalm A.D. in Eucerin AtopiControl. Posamezne linije vključujejo izdelke za nežno čiščenje ter kreme, balzame ali druge negovalne izdelke za vsakodnevno uporabo.
Pri izbiri je smiselno upoštevati starost uporabnika, stopnjo suhosti kože, mesto uporabe, teksturo izdelka in individualno prenašanje. Pri zelo suhi koži so lahko primernejši bogatejši balzami in kreme, medtem ko so za manj izrazito suhost ali večje površine kože lahko prijetnejše lažje teksture.
Dermokozmetična nega je pomemben del vsakodnevnega obvladovanja atopijske kože, vendar ob aktivnem vnetju ne nadomešča zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik.
Kako se pravilno umivati?
Dolgotrajno namakanje v vroči vodi lahko suhost kože še poslabša. Primernejša je kratka kopel ali prhanje z mlačno vodo.
Za umivanje izbiramo nežne izdelke, ki kože po nepotrebnem ne razmastijo in ne vsebujejo sestavin, ki posamezniku povzročajo draženje.
Po kopanju kožo nežno osušimo – brez grobega drgnjenja – in čim prej nanesemo ustrezen emolient. AAD priporoča vlaženje kože po kopanju in vsakič, ko koža postane suha.
Kakšna oblačila izbrati?
Oblačila, ki so v neposrednem stiku s kožo, naj bodo mehka in zračna. Pogosto dobro ustreza bombaž, medtem ko lahko volna in grobe tkanine povzročijo dodatno draženje in srbenje.
Tudi pregrevanje je lahko težava. Če se človek močno poti, se lahko srbenje okrepi.
Nova oblačila je smiselno pred prvo uporabo oprati, pri pranju pa uporabljati dobro prenašan detergent in se izogibati nepotrebnim dišavam, če ugotovimo, da kožo dražijo.
Poiščite svoje sprožilce
Pri pogostih poslabšanjih je lahko koristen dnevnik kože.
Zapisujemo lahko stanje kože, uporabljene izdelke, vreme, potenje, stres, spanje in druge okoliščine. Sčasoma se lahko pokažejo vzorci, ki pomagajo prepoznati osebne sprožilce.
Pri tem pa ni treba iz življenja preventivno odstraniti vsega, kar je kdaj navedeno na seznamu možnih sprožilcev. Cilj je prepoznati tisto, kar težave dejansko poslabšuje pri posamezniku.
Atopijski dermatitis in prehrana
Atopijski dermatitis in alergije se lahko pojavljajo skupaj, vendar to ne pomeni, da je vsak atopijski dermatitis posledica alergije na hrano.
Zato brez potrjene alergije ali strokovnega priporočila ni smiselno samoiniciativno uvajati obsežnih izločevalnih diet, še posebej pri otrocih. Neupravičeno izločanje mleka, jajc, pšenice ali drugih pomembnih živil lahko vodi v prehransko neuravnoteženost.
Če obstaja utemeljen sum, da določeno živilo povzroča takojšnjo alergijsko reakcijo ali dosledno poslabšuje težave, je primerna zdravniška oziroma alergološka obravnava.
Kdaj je potreben pregled pri zdravniku?
Zdravniški pregled je smiseln, če atopijski dermatitis kljub redni in pravilni negi ni dobro obvladan, če so poslabšanja pogosta ali obsežna oziroma če srbenje izrazito moti spanec in vsakodnevno življenje.
Posebej pozorni moramo biti na znake okužbe: hitro poslabšanje, izrazito bolečino, gnojenje, rumenkaste kraste, širjenje rdečine ali povišano telesno temperaturo.
Pri hudih, ponavljajočih se ali diagnostično nejasnih težavah je potrebna dermatološka obravnava.
Nasvet farmacevtov Lekarne Plavž
Pri atopijski koži je pomembna predvsem doslednost. Negovalnih izdelkov ne uporabljamo samo takrat, ko je koža že zelo suha in srbeča, ampak redno tudi v mirnejših obdobjih.
Izdelek za vsakodnevno nego naj bo prilagojen stopnji suhosti in mestu uporabe. Za zelo suho kožo so pogosto primernejše bogatejše kreme in balzami, medtem ko so za večje površine ali toplejše obdobje lahko prijetnejše lažje teksture. O primernem izdelku se lahko posvetujete s farmacevti Lekarne Plavž.
Pri aktivnem vnetju pa negovalna kozmetika ne nadomešča protivnetnega zdravljenja, kadar je to potrebno.
Pogosta vprašanja o atopijskem dermatitisu (FAQ)
Ali atopijski dermatitis kdaj popolnoma izgine?
Pri številnih otrocih se simptomi z odraščanjem občutno zmanjšajo ali za daljše obdobje izginejo. Pri nekaterih bolezen vztraja tudi v odraslosti ali se pozneje ponovno pojavi. Trenutno nimamo zdravljenja, ki bi atopijski dermatitis dokončno pozdravilo, vendar ga je mogoče učinkovito obvladovati.
Ali je atopijski dermatitis nalezljiv?
Ne. Atopijski dermatitis ni nalezljiva bolezen in se ne prenaša z dotikom, uporabo iste brisače ali bližnjim stikom z osebo, ki ima atopijski dermatitis.
Katera vlažilna krema je najboljša za atopijsko kožo?
Univerzalno najboljše kreme ni. Pomembno je, da jo koža dobro prenaša, da zagotavlja dovolj lipidov in vlage glede na stopnjo suhosti ter da jo je uporabnik pripravljen redno uporabljati. Pri občutljivi atopijski koži imajo praviloma prednost izdelki brez dišav. Kreme in mazila so pri zelo suhi koži pogosto primernejši od lahkih losjonov.
Ali lahko atopijskemu dermatitisu pomaga sprememba prehrane?
Če ima posameznik dokazano alergijo na določeno živilo, je ustrezna prehranska prilagoditev seveda pomembna. Vendar splošne izločevalne diete niso zdravljenje atopijskega dermatitisa za vse bolnike. Pred večjim omejevanjem prehrane, zlasti pri otroku, je potreben strokovni posvet.
Zaključek
Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, pri kateri imajo pomembno vlogo oslabljena kožna pregrada, imunski mehanizmi, genetska nagnjenost in vplivi okolja. Značilni so suha koža, intenzivno srbenje in ponavljajoča se obdobja vnetja.
Temelj obvladovanja bolezni je redna in pravilna nega kože z emolienti, tudi v obdobjih, ko ni izrazitega vnetja. Ob poslabšanju so pogosto potrebna protivnetna zdravila, predvsem lokalni kortikosteroidi ali druga zdravila, ki jih glede na resnost bolezni in mesto sprememb izbere zdravnik. Pri težjih oblikah so danes na voljo tudi sodobne možnosti sistemskega zdravljenja.
Pomembno je tudi prepoznavanje individualnih sprožilcev, nežno umivanje, izogibanje nepotrebnemu draženju kože ter pravočasno ukrepanje ob znakih okužbe ali neustrezno obvladani bolezni.
S pravilno nego in ustreznim zdravljenjem je mogoče zmanjšati pogostost poslabšanj, ublažiti srbenje ter pomembno izboljšati kakovost življenja ljudi z atopijskim dermatitisom.
Vsebino pripravili farmacevti Lekarne Plavž.
