Endometrioza je kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici oziroma endometriju, pojavlja zunaj maternice. Najpogosteje prizadene organe in tkiva v mali medenici, lahko pa se pojavi tudi drugje v telesu.
Ocenjujejo, da ima endometriozo približno 10 % žensk v rodni dobi oziroma okoli 190 milijonov žensk po svetu. Kljub temu diagnoza pogosto ni postavljena hitro. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije od prvih težav do diagnoze v povprečju mine od 4 do 12 let.
Eden od razlogov za pozno prepoznavanje je tudi prepričanje, da so zelo boleče menstruacije nekaj običajnega. Menstruacija lahko povzroča krče in nelagodje, vendar bolečina, zaradi katere ženska ne more opravljati običajnih dejavnosti, izostaja od pouka ali dela oziroma redno potrebuje močnejše lajšanje bolečin, zahteva pozornost.
Endometrioza lahko povzroča boleče menstruacije, kronično medenično bolečino, bolečine med spolnimi odnosi, težave pri odvajanju ali uriniranju, prebavne težave, utrujenost in težave z zanositvijo. Potek bolezni pa je zelo različen – nekatere ženske imajo obsežno endometriozo z razmeroma malo simptomi, druge pa lahko že pri manj obsežni bolezni občutijo izrazite bolečine.
Kaj je endometrioza?
Notranjost maternice prekriva sluznica, imenovana endometrij, ki se med menstrualnim ciklom spreminja pod vplivom hormonov.
Pri endometriozi se zunaj maternice pojavijo spremembe iz endometriju podobnega tkiva. Pomembno je, da jih ne opisujemo preprosto kot »maternično sluznico, ki raste zunaj maternice«, saj endometriotično tkivo ni povsem enako normalnemu endometriju.
Endometriotična žarišča lahko povzročajo kronično vnetje, brazgotinjenje in nastanek zarastlin oziroma adhezij. Endometrioza je kronična bolezen in trenutno zanjo nimamo zdravljenja, ki bi jo dokončno pozdravilo, imamo pa več možnosti za učinkovito obvladovanje simptomov in posledic bolezni.
Kje se endometrioza najpogosteje pojavi?
Najpogosteje jo najdemo v mali medenici. Endometriotična žarišča lahko prizadenejo:
- jajčnike,
- potrebušnico male medenice,
- področje okoli jajcevodov,
- vezi, ki podpirajo maternico,
- prostor med maternico in danko,
- črevesje,
- sečni mehur in sečevode.
Na jajčnikih lahko nastanejo posebne ciste, imenovane endometriomi. Redkeje se endometrioza pojavi zunaj medenične votline. WHO navaja, da se lahko v posameznih primerih pojavi tudi v trebuhu ali prsnem košu.
Stopnje endometrioze
Endometriozo lahko glede na razširjenost bolezni razvrščamo v štiri stopnje – od I. oziroma minimalne do IV. oziroma hude endometrioze.
Pri razvrstitvi se med drugim upoštevajo mesto, velikost in globina endometriotičnih žarišč, prisotnost zarastlin in spremembe na jajčnikih.
Toda stopnja bolezni ima pomembno omejitev: ne pove nujno, kako hude simptome ima posamezna ženska.
Ženska z endometriozo I. ali II. stopnje ima lahko zelo hude bolečine, medtem ko ima lahko druga z obsežnejšo boleznijo razmeroma malo težav. Zato se zdravljenje ne izbira zgolj glede na stopnjo bolezni, temveč predvsem glede na simptome, želje, prednostne cilje in vprašanje plodnosti. To izrecno priporočajo tudi smernice NICE.
Kakšni so simptomi endometrioze?
Simptomi so zelo različni. Nekatere ženske imajo izrazite težave, druge le blage simptome, pri nekaterih pa se bolezen odkrije naključno.
Močne bolečine med menstruacijo
Eden najznačilnejših simptomov je dismenoreja oziroma boleča menstruacija. Bolečina je lahko precej močnejša od običajnih menstrualnih krčev in lahko pomembno vpliva na vsakodnevno življenje.
NICE svetuje, da na endometriozo pomislimo pri menstrualni bolečini, ki vpliva na vsakodnevne dejavnosti in kakovost življenja.
Zato izrazito bolečih menstruacij ni dobro leta sprejemati kot nekaj, kar mora ženska preprosto prenašati.
Kronična bolečina v medenici
Bolečina ni nujno omejena samo na menstruacijo. Pri endometriozi se lahko pojavlja kronična medenična bolečina, ki vztraja tudi zunaj menstrualnega obdobja.
Bolečina je lahko stalna ali se pojavlja v različnih delih cikla, njena jakost pa se lahko sčasoma spreminja.
Bolečina med spolnim odnosom
Zlasti globoka bolečina med spolnim odnosom ali po njem je eden od simptomov, ki lahko kažejo na endometriozo. Lokacija in izrazitost bolečine sta lahko povezani z mestom endometriotičnih sprememb.
Bolečina pri odvajanju ali uriniranju
Če endometrioza prizadene strukture v bližini črevesja, sečnega mehurja ali sečevodov, se lahko pojavijo bolečine pri odvajanju blata ali uriniranju, pogosto z izrazitejšim cikličnim vzorcem.
NICE med značilne znake uvršča ciklične prebavne simptome, zlasti boleče odvajanje, ter ciklične težave s sečili, kot sta boleče uriniranje ali kri v urinu.
Napihnjenost, prebavne težave in utrujenost
Endometriozo lahko spremljajo tudi napihnjenost, slabost in različne prebavne težave. Pogosta je utrujenost, na katero lahko vplivajo kronična bolečina, moten spanec, obilnejše menstrualne krvavitve in posledično pomanjkanje železa.
Simptomi se lahko prekrivajo tudi z drugimi boleznimi, zato samo na njihovi podlagi diagnoze ni mogoče zanesljivo postaviti.
Zakaj nastane endometrioza?
Natančen vzrok endometrioze še ni pojasnjen. Najverjetneje ne gre za en sam mehanizem, ampak za kompleksno prepletanje genetskih, hormonskih, imunskih in drugih bioloških dejavnikov.
Retrogradna menstruacija
Ena najbolj znanih teorij je retrogradna menstruacija. Po tej teoriji del menstrualne krvi skozi jajcevode potuje nazaj v trebušno votlino namesto skozi nožnico iz telesa.
Toda teorija sama ne pojasni bolezni v celoti. Retrogradna menstruacija se namreč pojavlja pri veliko ženskah, endometrioza pa se razvije le pri delu njih.
Zato raziskovalci preučujejo še številne druge mehanizme.
Genetska nagnjenost
Družinska pojavnost kaže, da ima pomembno vlogo tudi genetska nagnjenost. NICE zato pri sumu na endometriozo priporoča vprašanje, ali jo ima katera od sorodnic prvega kolena, saj družinska obremenjenost poveča verjetnost bolezni.
Vendar dednost ne pomeni, da bo hči ženske z endometriozo bolezen zagotovo razvila.
Hormonski vplivi
Endometrioza je hormonsko odzivna bolezen, pri kateri ima pomembno vlogo estrogen. To je tudi eden od razlogov, da je velik del zdravljenja usmerjen v hormonsko zaviranje aktivnosti bolezni in zmanjševanje bolečine.
Pri nastanku in vzdrževanju endometriotičnih žarišč raziskujejo tudi lokalno hormonsko okolje in encime, vključene v presnovo estrogenov, med njimi aromatazo.
Imunski sistem in vnetje
Endometrioza je povezana tudi z vnetnimi in imunskimi procesi. WHO opozarja na vse več dokazov o povezanosti bolezni z disregulacijo imunskega sistema.
Zato danes endometrioze ne razumemo zgolj kot nekaj »odvečnega tkiva«, ki ga je treba kirurško odstraniti. Gre za kompleksno kronično bolezen, ki lahko vpliva na bolečino, prebavila, sečila, spolnost, plodnost, duševno počutje in splošno kakovost življenja.
Kako diagnosticiramo endometriozo?
Diagnostika se začne s podrobnim pogovorom o simptomih, menstrualnem ciklu in družinski anamnezi ter z ustreznim pregledom.
Pomembno diagnostično vlogo imajo slikovne preiskave. Posodobljene smernice NICE priporočajo transvaginalni ultrazvok pri sumu na endometriozo, tudi kadar sta ginekološki in abdominalni pregled normalna. Pri sumu na globoko endometriozo se lahko uporabljata specialistični ultrazvok ali magnetna resonanca.
Zelo pomembno pa je: normalen ultrazvočni izvid endometrioze ne izključuje.
Če simptomi vztrajajo, je lahko kljub normalnemu ultrazvoku potrebna nadaljnja obravnava. V določenih primerih se opravi laparoskopija, vendar danes operacija ni več nujen predpogoj, da bi se pri vseh bolnicah začelo zdravljenje.
Zdravljenje endometrioze
Trenutno ni zdravljenja, ki bi endometriozo dokončno pozdravilo. Cilj je zmanjšati bolečino in druge simptome, izboljšati kakovost življenja ter po potrebi obravnavati težave s plodnostjo.
Zdravljenje je vedno individualno. Upoštevajo se simptomi, njihova jakost, starost, želja po zanositvi, mesto in obseg bolezni, prejšnje zdravljenje ter želje posamezne ženske.
Zdravila za lajšanje bolečine
Pri bolečinah se pogosto uporabljajo analgetiki oziroma nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), kot sta ibuprofen ali naproksen.
NICE kot začetno možnost pri bolečini, povezani z endometriozo, navaja časovno omejen poskus zdravljenja s paracetamolom ali NSAID oziroma njuno kombinacijo. Če ustreznega olajšanja ni, je potrebna nadaljnja presoja in drugačen pristop k obvladovanju bolečine.
Zdravila proti bolečinam ne zdravijo endometriotičnih žarišč, temveč lajšajo simptome.
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Hormonsko zdravljenje
Hormonsko zdravljenje lahko zmanjša pogostost oziroma jakost bolečin. Med možnostmi so:
- kombinirana hormonska kontracepcija,
- gestageni,
- določeni hormonski maternični vložki,
- analogi ali antagonisti GnRH,
- pri izbranih bolnicah tudi druga hormonska zdravila.
Izbira je individualna in jo vodi zdravnik.
Pomembno je tudi, da hormonsko zdravljenje ni namenjeno izboljšanju možnosti spontane zanositve pri ženski, ki aktivno poskuša zanositi. NICE ga v ta namen ne priporoča.
Kirurško zdravljenje
Pri nekaterih ženskah je potrebna operacija. Najpogosteje gre za laparoskopsko odstranitev endometriotičnih žarišč, endometriomov in zarastlin.
Odločitev za operacijo je odvisna od simptomov, lokacije bolezni, predhodnega zdravljenja in reproduktivnih načrtov.
Posebej zahtevna je globoka endometrioza, ki prizadene črevesje, mehur ali sečevode. Takšni primeri zahtevajo obravnavo v ustrezno usposobljenem specialističnem centru.
Tudi po uspešni operaciji se lahko endometrioza oziroma simptomi ponovijo, zato kirurškega posega ne smemo predstavljati kot zagotovljene dokončne ozdravitve.
Endometrioza in plodnost
Endometrioza ne pomeni avtomatično neplodnosti. Veliko žensk z endometriozo zanosi spontano.
Pri nekaterih pa lahko bolezen oteži zanositev. Vplivajo lahko zarastline, spremembe anatomije male medenice, endometriomi, vnetni procesi in drugi dejavniki.
Če ženska z endometriozo težje zanosi, se zdravljenje načrtuje individualno glede na starost, ovarijsko rezervo, trajanje neplodnosti, stanje jajcevodov, partnerjeve dejavnike in obseg bolezni.
Med možnostmi so lahko kirurško zdravljenje in postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, vključno z intrauterino inseminacijo (IUI) oziroma zunajtelesno oploditvijo (IVF), kadar je to primerno.
Življenje z endometriozo
Endometrioza ni samo boleča menstruacija. Pri nekaterih ženskah gre za bolezen, ki pomembno vpliva na delo, šolanje, odnose, spolnost, načrtovanje družine, spanje in duševno počutje.
WHO posebej opozarja, da lahko kronična bolečina, težave s plodnostjo in boleči spolni odnosi pomembno zmanjšajo kakovost življenja ter prispevajo k tesnobi, depresivnemu razpoloženju in socialni izolaciji.
Ali pomaga posebna prehrana?
Za zdaj ni ene dokazano učinkovite »diete za endometriozo«, ki bi bolezen zdravila ali odstranila endometriotična žarišča. Zato restriktivnih diet in prehranskih dopolnil ne bi predstavljali kot nadomestilo za medicinsko zdravljenje.
Smiselna je raznolika in uravnotežena prehrana. Če so prisotne napihnjenost ali druge prebavne težave, lahko pomaga spremljanje simptomov in ugotavljanje, ali posamezna živila težave poslabšajo. Večje prehranske omejitve je smiselno uvajati po strokovnem nasvetu.
Obvladovanje bolečine
Pri kronični medenični bolečini je lahko poleg zdravil in zdravljenja same endometrioze koristen multidisciplinarni pristop.
WHO med možnostmi dodatne podpore omenja fizioterapijo in kognitivno-vedenjske pristope, ki lahko pri nekaterih bolnicah pomagajo pri obvladovanju kronične bolečine in izboljšanju kakovosti življenja.
To ne pomeni, da je bolečina »psihološka«. Kronična bolečina je kompleksen pojav, pri katerem lahko sodelujejo spremembe v mišicah medeničnega dna in živčnem sistemu ter dolgotrajna senzibilizacija bolečinskih poti.
Dnevnik simptomov je lahko zelo uporaben
Pri sumu na endometriozo je koristno nekaj menstrualnih ciklov beležiti:
- kdaj se bolečina pojavi,
- kako močna je,
- kako dolgo traja,
- ali je povezana z menstruacijo,
- ali se pojavlja pri spolnem odnosu,
- ali so prisotne težave pri odvajanju ali uriniranju,
- katera zdravila so bila uporabljena in koliko so pomagala.
Tudi NICE priporoča dnevnik bolečine in simptomov, saj lahko olajša pogovor z zdravnikom in pomaga pri diagnostiki.
Kdaj poiskati pomoč?
Ginekološka obravnava je smiselna, kadar so menstrualne bolečine tako močne, da vplivajo na običajne dejavnosti, kadar se pojavlja kronična medenična bolečina, globoka bolečina med ali po spolnem odnosu, ciklična bolečina pri odvajanju ali uriniranju oziroma težave z zanositvijo skupaj z drugimi simptomi endometrioze.
NICE priporoča napotitev v nadaljnjo ginekološko obravnavo tudi, kadar začetno zdravljenje ni učinkovito ali ga ženska ne prenaša ter kadar so simptomi trajni, ponavljajoči se ali pomembno vplivajo na vsakodnevno življenje. Pri endometriomu, globoki endometriozi črevesja, mehurja ali sečevoda oziroma endometriozi zunaj medenične votline je priporočena specialistična obravnava.
Nasvet farmacevtov Lekarne Plavž
Močna menstrualna bolečina ni nekaj, kar bi morali avtomatično sprejeti kot normalen del menstruacije. Če zaradi bolečine redno potrebujete zdravila, izostajate od dela ali šole, se ponoči zbujate oziroma vam bolečina preprečuje običajne dejavnosti, se o težavah pogovorite z zdravnikom ali ginekologom.
Farmacevti v Lekarni Plavž vam lahko svetujejo glede pravilne in varne uporabe zdravil za lajšanje bolečine, vendar ponavljajoče se izrazite menstrualne in medenične bolečine zahtevajo iskanje vzroka, ne samo ponavljajočega samozdravljenja.
Pogosta vprašanja o endometriozi (FAQ)
Ali endometrioza vedno povzroča neplodnost?
Ne. Endometrioza lahko zmanjša plodnost, vendar veliko žensk z endometriozo zanosi spontano. Če se pojavijo težave z zanositvijo, se možnosti zdravljenja določijo individualno. Pri nekaterih so primerni tudi postopki asistirane reprodukcije.
Kako dolgo traja, da dobim diagnozo endometrioze?
Žal je diagnostična zamuda še vedno pogosta. WHO navaja, da od prvih simptomov do diagnoze trenutno v povprečju mine približno 4 do 12 let. Eden od razlogov je tudi normaliziranje hudih menstrualnih bolečin.
Ali endometrioza po menopavzi izzveni sama od sebe?
Po menopavzi se zaradi nižje ravni estrogena simptomi pri številnih ženskah zmanjšajo, vendar ni pravilno trditi, da endometrioza vedno popolnoma izgine. ESHRE v svojih smernicah posebej obravnava tudi endometriozo v menopavzi, zato je ob vztrajanju ali ponovnem pojavu simptomov potrebna zdravniška presoja.
Kakšna je razlika med endometriozo in endometriomom?
Endometrioza je bolezen, pri kateri se endometriju podobno tkivo pojavlja zunaj maternice. Endometriom pa je cista na jajčniku, ki nastane kot ena od pojavnih oblik endometrioze. Prisotnost endometrioma zato pomeni endometriozo jajčnika, vendar nimajo vse ženske z endometriozo endometriomov.
Zaključek
Endometrioza je kronična in kompleksna bolezen, pri kateri se endometriju podobno tkivo pojavlja zunaj maternice. Najpogosteje prizadene področje male medenice in lahko povzroča hude menstrualne bolečine, kronično medenično bolečino, bolečine pri spolnih odnosih, odvajanju ali uriniranju, prebavne težave, utrujenost ter pri nekaterih ženskah težave z zanositvijo.
Natančnega vzroka bolezni še ne poznamo, prav tako trenutno nimamo zdravljenja, ki bi endometriozo dokončno pozdravilo. Na voljo pa so učinkoviti načini obvladovanja simptomov – od zdravil proti bolečinam in hormonskega zdravljenja do kirurških posegov ter obravnave težav s plodnostjo.
Pomembno je predvsem pravočasno prepoznati, da zelo huda menstrualna bolečina ni nekaj, kar je treba preprosto prenašati. Če bolečina pomembno vpliva na vsakodnevno življenje ali se pojavljajo drugi značilni simptomi, je smiseln pogovor z zdravnikom oziroma ginekologom.
Vsebino pripravili farmacevti Lekarne Plavž.
