Kri na zobni ščetki ali med izplakovanjem zobne paste je pogosta, vendar je ne smemo obravnavati kot nekaj normalnega. Krvavenje dlesni je lahko eden prvih znakov njihovega vnetja oziroma gingivitisa. [1]
Gingivitis je vnetje, omejeno na dlesen. Najpogosteje nastane zaradi kopičenja bakterijskih zobnih oblog ob robu dlesni. Dlesni lahko postanejo rdeče, otekle in občutljive ter zakrvavijo pri ščetkanju ali čiščenju medzobnih prostorov. [1]
Dobra novica je, da je gingivitis ob pravočasnem ukrepanju praviloma reverzibilen. Z učinkovitim odstranjevanjem zobnih oblog in ustrezno ustno higieno se lahko dlesni ponovno umirijo. Če pa vnetje vztraja, se lahko pri dovzetnem posamezniku razvije resnejša parodontalna bolezen. [1,2]
Gingivitis in parodontitis nista isto
Izraza se pogosto uporabljata kot sopomenki, vendar ne pomenita istega.
Pri gingivitisu je vnetje omejeno na dlesen in še ni prišlo do izgube tkiv, ki držijo zob na njegovem mestu.
Parodontitis pa je kronična vnetna bolezen, pri kateri pride do poškodbe oziroma izgube podpornih struktur zoba, vključno s periodontalnim ligamentom in kostjo. Nastanejo lahko obzobni žepi, zobje lahko postanejo majavi, v napredovali fazi pa je mogoča tudi izguba zob. [1]
Zato je zgodnje prepoznavanje vnetja dlesni pomembno. Gingivitis je mogoče odpraviti, medtem ko izgube podpornih tkiv, ki je že nastala pri parodontitisu, ne moremo preprosto povrniti samo z bolj temeljitim ščetkanjem.
Zakaj se dlesni vnamejo?
Glavni vzrok za običajni gingivitis je zobni plak oziroma bakterijski biofilm, ki se nabira na površini zob, predvsem ob robu dlesni in v medzobnih prostorih.
Če zobnih oblog redno in temeljito ne odstranjujemo, bakterije v njih sprožijo vnetni odziv dlesni.
Mehke zobne obloge lahko sčasoma mineralizirajo in nastane zobni kamen. Tega z običajno zobno ščetko ne moremo odstraniti, njegova hrapava površina pa dodatno omogoča zadrževanje zobnega plaka. [1]
Zato pri vnetju dlesni ni dovolj samo vprašanje s čim naj si izpiram usta. Osnova je vedno učinkovito mehansko odstranjevanje zobnih oblog.
Kaj povečuje tveganje za težave z dlesnimi?
Na razvoj in potek bolezni dlesni vplivajo tudi drugi dejavniki.
Kajenje
Kajenje je pomemben dejavnik tveganja za parodontalno bolezen in lahko poslabša njen potek. Posebej zahrbtno je, da je pri kadilcih krvavenje dlesni lahko manj izrazito, zato bolezen navzven deluje manj očitno, kot dejansko je. [1]
Hormonske spremembe
Hormonske spremembe, na primer med nosečnostjo, lahko povečajo dovzetnost dlesni za vnetje. Zato je v teh obdobjih še posebej pomembna dobra ustna higiena in redno spremljanje stanja dlesni. [1]
Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen je pomemben dejavnik tveganja za parodontitis, zlasti kadar ni dobro urejena. Povezava je tudi obojestranska – parodontalno zdravje in urejenost sladkorne bolezni sta medsebojno povezana. [3]
Genetska nagnjenost
Nekateri posamezniki so za razvoj parodontalne bolezni dovzetnejši od drugih. Genetski dejavniki vplivajo na tveganje, vendar dobra ustna higiena kljub temu ostaja temelj preprečevanja bolezni. [2]
Stres
Dolgotrajen stres lahko posredno vpliva na zdravje dlesni, med drugim prek imunskega odziva in sprememb vedenja. V stresnih obdobjih ljudje pogosto tudi slabše skrbijo za ustno higieno.
Kako prepoznamo vnetje dlesni?
Gingivitis pogosto ne boli, zato ga človek lahko dolgo spregleda.
Najpogostejši znaki so:
- krvavenje pri ščetkanju ali čiščenju medzobnih prostorov,
- rdeče dlesni,
- otekle dlesni,
- občutljivost ali neprijeten občutek ob robu dlesni,
- slab zadah.
Klinično se gingivitis kaže predvsem z rdečino, oteklino in krvavenjem dlesni. [4]
Krvavenja pri ščetkanju ne smemo razumeti kot znak, da moramo dlesen pustiti pri miru. Če je posledica gingivitisa, je prav odstranjevanje zobnih oblog ključno za izboljšanje stanja.
To seveda ne pomeni agresivnega drgnjenja. Potrebujemo nežno, vendar temeljito čiščenje.
Krvavijo mi dlesni – naj preneham uporabljati medzobne ščetke?
Ne nujno. To je ena najpogostejših napak.
Če zaradi krvavenja prenehamo čistiti medzobne prostore, zobne obloge ostanejo na mestu in vnetje se lahko nadaljuje. Pomembna pa je pravilna tehnika in ustrezna velikost medzobne ščetke.
Premajhna ščetka prostora ne očisti učinkovito, prevelika pa lahko poškoduje tkivo.
Priporoča se čiščenje zob najmanj dvakrat dnevno po dve minuti ter čiščenje medzobnih prostorov najmanj enkrat dnevno. Za primerne medzobne prostore imajo prednost medzobne ščetke, zobna nitka pa je uporabna tam, kjer je prostor preozek za ščetko.
Kaj pomaga pri vnetih dlesnih?
Pri običajnem gingivitisu je najpomembnejše odstraniti vzrok – bakterijske zobne obloge.
Temeljito ščetkanje
Zobe čistimo najmanj dvakrat dnevno približno dve minuti. Ščetka naj očisti tudi predel ob robu dlesni, kjer se zobne obloge zelo rade zadržujejo.
Električna in pravilno uporabljena ročna zobna ščetka sta lahko učinkoviti. Pomembneje od same vrste ščetke je, da z njo sistematično očistimo vse površine zob.
Čiščenje medzobnih prostorov
Samo zobna ščetka težko učinkovito očisti prostore med zobmi.
Zato je vsakodnevno čiščenje medzobnih prostorov pomemben del preprečevanja gingivitisa in parodontitisa. Glede izbire ustrezne velikosti medzobne ščetke je koristno vprašati zobozdravnika ali ustnega higienika.
Profesionalno odstranjevanje zobnega kamna
Če se je zobni plak že mineraliziral v zobni kamen, ga doma z zobno ščetko ne moremo odstraniti.
Takrat je potrebno profesionalno čiščenje pri zobozdravniku oziroma ustnem higieniku. Po odstranitvi zobnega kamna pa je dobra vsakodnevna higiena nujna, da se obloge ponovno ne začnejo kopičiti.
Kaj pa ustna voda?
Ustna voda je lahko dopolnilo, ni pa nadomestilo za zobno ščetko in čiščenje medzobnih prostorov.
Pri določenih težavah lahko zobozdravnik ali farmacevt svetuje antiseptično ustno vodo, na primer s klorheksidinom. Ta je učinkovita pri zmanjševanju zobnih oblog, vendar ni namenjena nekritični dolgotrajni vsakodnevni uporabi.
Pri daljši oziroma neustrezni uporabi lahko klorheksidin povzroči obarvanje zob in jezika ter spremembe zaznavanja okusa. Evropska federacija za parodontologijo zato pri klorheksidinskih ustnih vodah poudarja kratkotrajno uporabo in svetovanje zobozdravnika.
To je pomembna razlika: močnejša ustna voda ni rešitev za slabo očiščene medzobne prostore.
Ali pomagajo domača zdravila?
Pri vnetju dlesni se pogosto omenjajo izpiranje s slano vodo, različni zeliščni pripravki, eterična olja in številni drugi domači recepti.
Nekateri ukrepi lahko začasno ublažijo neprijeten občutek, vendar pri gingivitisu ne odpravijo glavnega vzroka, če na zobeh ostajajo bakterijske obloge in zobni kamen.
Posebej odsvetujemo agresivne domače postopke in nanašanje koncentriranih eteričnih olj, alkohola ali drugih dražečih snovi neposredno na dlesen.
Če želimo vnetje res obvladati, se moramo vrniti k osnovi: učinkovito odstraniti plak in zobni kamen ter izboljšati vsakodnevno ustno higieno.
Prehrana in zdrave dlesni
Tudi prehrana je del skrbi za ustno zdravje. Uravnotežena prehrana zagotavlja hranila, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje in obnovo tkiv.
Pogosto uživanje sladkih prigrizkov in pijač je predvsem pomemben dejavnik pri nastanku zobne gnilobe, kakovost celotne prehrane pa je pomembna tudi za zdravje obzobnih tkiv.
Pomembna je tudi zadostna hidracija. Slina pomaga vzdrževati ravnovesje v ustni votlini, zato lahko izrazita suhost ust poveča težave z ustnim zdravjem.
Prehrana pa ne more »raztopiti« zobnega kamna ali nadomestiti čiščenja zob.
Kako preprečujemo vnetje dlesni?
Najbolj učinkovita preventiva je pravzaprav precej preprosta:
- zobe temeljito ščetkajte najmanj dvakrat dnevno,
- vsak dan očistite medzobne prostore,
- uporabljajte pripomočke ustrezne velikosti,
- redno obiskujte zobozdravnika,
- po potrebi opravite profesionalno odstranjevanje zobnih oblog in kamna,
- ne kadite,
- poskrbite za uravnoteženo prehrano,
- ob krvavenju ali drugih spremembah dlesni ne čakajte, da težava postane izrazita.
Redni zobozdravstveni pregledi omogočajo zgodnje odkrivanje gingivitisa in parodontitisa.
Nasvet farmacevta
Pri krvavečih in vnetih dlesnih je najpomembnejše redno in temeljito odstranjevanje zobnih oblog. Če dlesen med čiščenjem zakrvavi, čiščenja ne opustite, saj lahko obloge, ki ostanejo ob robu dlesni in med zobmi, vnetje še vzdržujejo. Čiščenje naj bo nežno, vendar temeljito.
Za vsakodnevno ustno higieno izberite primerno zobno ščetko in zobno pasto, posebno pozornost pa namenite medzobnim prostorom. Pri tem so zelo uporabne medzobne ščetke različnih velikosti. V Lekarni Plavž so na voljo Curasept in Curaprox medzobne ščetke, pri izbiri pa je pomembno, da velikost ustreza posameznemu medzobnemu prostoru. Premajhna ščetka prostora ne očisti dovolj učinkovito, prevelika pa lahko poškoduje dlesen.
Za vsakodnevno nego lahko glede na potrebe izbirate tudi med različnimi zobnimi pastami in ustnimi vodami Curasept in Curaprox. Pri ustnih vodah je pomembno razlikovati med izdelki za vsakodnevno nego in pripravki s klorheksidinom, ki so namenjeni specifičnim stanjem in praviloma časovno omejeni uporabi. Ustna voda je vedno dopolnilo k mehanskemu čiščenju, ne njegova zamenjava.
Pri vnetih, krvavečih ali poškodovanih dlesnih lahko nego dopolnimo tudi z medicinskimi pripomočki Gengigel s hialuronsko kislino. Na voljo so v različnih oblikah za lokalno nego dlesni in ustne sluznice, izbiro pa prilagodimo mestu, obsegu in vrsti težav.
Farmacevti Lekarne Plavž vam lahko pomagamo izbrati ustrezno velikost medzobne ščetke, zobno pasto ali ustno vodo ter svetujemo glede primerne dodatne nege dlesni. Če krvavenje, oteklina ali druge težave kljub ustrezni ustni higieni vztrajajo, je potreben pregled pri zobozdravniku oziroma ustnem higieniku.
Kdaj je treba obiskati zobozdravnika?
Če dlesni občasno zakrvavijo po premočnem ščetkanju, to samo po sebi še ne pomeni parodontalne bolezni. Ponavljajoče se ali spontano krvavenje pa je treba vzeti resno.
Pregled je posebej pomemben, če:
- dlesni pogosto ali spontano krvavijo,
- so izrazito rdeče ali otekle,
- imate vztrajen slab zadah,
- se dlesni umikajo,
- so zobje videti daljši kot prej,
- opazite spremembo položaja zob,
- se med zobmi pojavijo novi razmiki,
- se zobje majejo,
- imate bolečino, oteklino ali gnojni izcedek.
Nekateri od teh znakov lahko kažejo na parodontitis ali drugo bolezen, ki zahteva strokovno zdravljenje. Parodontitis lahko dolgo napreduje brez izrazite bolečine, zato čakanje na to, da bo »zares bolelo«, ni dobra strategija.
Zaključek
Vnetje dlesni oziroma gingivitis je pogosto, vendar ga ne smemo sprejeti kot normalen del vsakdanjega življenja. Krvavenje pri ščetkanju je opozorilni znak, da dlesni potrebujejo pozornost.
Pri običajnem gingivitisu je najpomembnejši ukrep dosledno odstranjevanje bakterijskih zobnih oblog – z dobrim ščetkanjem, vsakodnevnim čiščenjem medzobnih prostorov in po potrebi profesionalnim odstranjevanjem zobnega kamna.
Pravočasno ukrepanje je pomembno tudi zato, ker želimo preprečiti napredovanje v parodontitis, pri katerem so prizadeta podporna tkiva zoba.
Zdrave dlesni torej niso rezultat ene posebne zobne paste ali ustne vode. Največ naredimo z dobro vsakodnevno ustno higieno, pravilno izbranimi pripomočki in rednimi zobozdravstvenimi pregledi.
Vsebino pripravili farmacevti Lekarne Plavž.
Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ)
Zakaj mi dlesni krvavijo pri ščetkanju?
Pogost vzrok je gingivitis zaradi kopičenja bakterijskih zobnih oblog ob robu dlesni. Krvavenje pa ima lahko tudi druge vzroke, zato je pri ponavljajočih se težavah priporočljiv pregled.
Ali naj preneham ščetkati dlesni, če krvavijo?
Ne. Pri gingivitisu je temeljito, vendar nežno odstranjevanje zobnih oblog ključni del izboljšanja stanja. Agresivno drgnjenje pa lahko dlesen poškoduje.
Ali ustna voda odpravi vnetje dlesni?
Ustna voda je lahko koristno dopolnilo, vendar ne nadomesti ščetkanja zob, čiščenja medzobnih prostorov in odstranjevanja zobnega kamna.
Kakšna je razlika med gingivitisom in parodontitisom?
Pri gingivitisu je vnetje omejeno na dlesen in podporna tkiva zoba še niso izgubljena. Pri parodontitisu pride do poškodbe oziroma izgube struktur, ki držijo zob, vključno s kostjo.
Reference
[1] European Federation of Periodontology (EFP). Gum disease: Frequently Asked Questions. Opis gingivitisa, parodontitisa, simptomov, vzrokov in dejavnikov tveganja. Evropska federacija parodontalne med.
[2] European Federation of Periodontology (EFP). Perio & Caries – Recommendations on periodontal diseases and dental caries. Gingivitis kot predhodnik parodontitisa in pomen obvladovanja dejavnikov tveganja. Evropska federacija parodontalne med.
[3] European Federation of Periodontology (EFP). Periodontal disease and diabetes – recommendations and FAQ. Povezava med parodontalno boleznijo in sladkorno boleznijo. Evropska federacija parodontalne med.
[4] Chapple ILC, Mealey BL, Van Dyke TE, et al. Periodontal health and gingival diseases and conditions on an intact and a reduced periodontium. Journal of Clinical Periodontology. 2018. Konsenz o kliničnih znakih gingivitisa. Evropska federacija parodontalne med.
[5] European Federation of Periodontology (EFP). Gum disease: Prevention. Priporočila za ščetkanje, medzobno čiščenje in redne zobozdravstvene preglede. Evropska federacija parodontalne med.
