Holesterol pogosto omenjamo v povezavi z zdravjem srca in ožilja, največkrat takrat, ko laboratorijski izvid pokaže povišane vrednosti. Vendar holesterol sam po sebi ni nekaj škodljivega. Je telesu potrebna maščobi podobna snov, ki sodeluje pri številnih pomembnih procesih. Težava nastane predvsem takrat, ko je v krvi preveč določenih lipoproteinov, zlasti LDL-holesterola.
Povišan LDL-holesterol je eden pomembnih spremenljivih dejavnikov tveganja za aterosklerotične srčno-žilne bolezni. Pri tem je pomembno vedeti, da povišane vrednosti praviloma ne povzročajo opaznih težav. Človek se lahko počuti povsem dobro, čeprav so njegove vrednosti holesterola že dalj časa previsoke. Zato imajo pomembno vlogo laboratorijske preiskave in ocena celotnega srčno-žilnega tveganja.
Kaj je holesterol in zakaj ga potrebujemo?
Holesterol je lipid, ki ga telo potrebuje za normalno delovanje. Je sestavni del celičnih membran in sodeluje pri nastajanju nekaterih hormonov, žolčnih kislin in vitamina D. Večino holesterola telo izdela samo, predvsem v jetrih, del pa ga dobimo s prehrano.
Ker se maščobe v krvi ne morejo prosto raztapljati, se holesterol po krvnem obtoku prenaša vezan v delce, imenovane lipoproteini. Med njimi sta najbolj poznana LDL in HDL.
LDL – tako imenovani ‘slabi’ holesterol
LDL oziroma lipoproteini majhne gostote prenašajo holesterol po telesu. Kadar je LDL-holesterola v krvi preveč, se lahko holesterol začne kopičiti v stenah arterij. Sčasoma to sodeluje pri nastanku aterosklerotičnih oblog.
Zato LDL pogosto poenostavljeno imenujemo ‘slabi holesterol’. Natančneje bi bilo reči, da so povišane koncentracije LDL-holesterola povezane z razvojem ateroskleroze in večjim tveganjem za srčno-žilne dogodke. Svetovna zdravstvena organizacija LDL opisuje kot obliko holesterola, ki je najbolj neposredno vključena v razvoj aterosklerotičnih bolezni.
HDL – tako imenovani ‘dobri’ holesterol
HDL oziroma lipoproteini velike gostote sodelujejo pri prenosu odvečnega holesterola iz perifernih tkiv proti jetrom, kjer se lahko nadalje presnavlja in izloča.
Zato se je za HDL uveljavil izraz ‘dobri holesterol’. Nizke vrednosti HDL so povezane z večjim srčno-žilnim tveganjem, vendar pri ocenjevanju in zdravljenju dislipidemij danes ni cilj zgolj ‘zvišati’ HDL. Veliko pomembnejša je celovita ocena tveganja, pri kateri ima posebno mesto LDL-holesterol.
Kako povišan holesterol vpliva na zdravje?
Dolgotrajno povišana raven LDL-holesterola lahko prispeva k nastajanju ateroskleroze. Gre za kroničen proces, pri katerem se v steni arterij postopoma razvijajo aterosklerotične obloge.
Žilna stena se zaradi teh sprememb lahko zadebeli, svetlina žile pa zoži. Če aterosklerotična obloga poči, lahko na tem mestu nastane krvni strdek, ki delno ali popolnoma zapre pretok krvi.
Posledice so odvisne od tega, katera žila je prizadeta. Ateroskleroza koronarnih arterij lahko vodi v koronarno bolezen in srčni infarkt, prizadetost možganskega žilja pa lahko poveča tveganje za možgansko kap. Ateroskleroza lahko prizadene tudi arterije okončin in vodi v periferno arterijsko bolezen. Med pomembne dejavnike tveganja za bolezni srca in žilja poleg zvišanega holesterola sodijo še zvišan krvni tlak in krvni sladkor, čezmerno telesno težo, kajenje ter telesno neaktivnost.
Zato laboratorijskega rezultata holesterola ne obravnavamo ločeno od drugih podatkov. Dve osebi z enako koncentracijo LDL-holesterola nimata nujno enakega srčno-žilnega tveganja.
Pomembni so tudi starost, krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen, že prisotna srčno-žilna bolezen, ledvična bolezen, družinska obremenjenost in drugi dejavniki. Sodobne evropske smernice zato zdravljenje dislipidemij povezujejo z oceno celotnega srčno-žilnega tveganja.
Ali povišan holesterol povzroča simptome?
Največkrat ne.
Povišan holesterol je lahko prisoten več let, ne da bi človek zaradi njega občutil kakršnekoli težave. Prav odsotnost simptomov je eden od razlogov, da lahko ostane dolgo neodkrit. Dislipidemija se praviloma odkrije z laboratorijsko preiskavo lipidov v krvi.
Pri zelo visokih in dolgotrajno povišanih vrednostih, zlasti pri nekaterih dednih oblikah hiperholesterolemije, se lahko redkeje pojavijo vidne spremembe, na primer rumenkaste maščobne obloge okoli vek ali maščobne obloge v tetivah. Takšni znaki niso značilni za večino ljudi s povišanim holesterolom in njihove odsotnosti nikakor ne moremo razumeti kot dokaz normalnih vrednosti.
Zakaj so pomembne krvne preiskave?
Lipidni profil običajno vključuje določitev:
- skupnega holesterola,
- LDL-holesterola,
- HDL-holesterola,
- trigliceridov.
Rezultate mora zdravstveni delavec razlagati v kontekstu posameznikovega zdravstvenega stanja in drugih dejavnikov tveganja. Zato ena sama številka na laboratorijskem izvidu še ne pove celotne zgodbe.
Posebna pozornost je potrebna tudi pri družinski hiperholesterolemiji. Gre za dedno motnjo, pri kateri so vrednosti LDL-holesterola izrazito povišane že od mladosti. WHO ocenjuje, da se pojavlja približno pri enem od 250 do 300 ljudi, številni pa ostanejo neprepoznani. Na možnost družinske hiperholesterolemije lahko opozarjajo zelo visoke vrednosti holesterola in pojav srčno-žilnih dogodkov v zgodnejši starosti pri bližnjih sorodnikih.
Kako lahko vplivamo na raven holesterola?
Pri obvladovanju povišanega holesterola imajo pomembno vlogo življenjske navade. Pri nekaterih ljudeh so spremembe življenjskega sloga dovolj, pri drugih pa je zaradi vrednosti lipidov in njihovega celotnega srčno-žilnega tveganja potrebno tudi zdravljenje z zdravili.
Prehrana
Pri prehrani ni smiselno razmišljati samo o tem, koliko holesterola vsebuje posamezno živilo. Pomembna je sestava celotne prehrane.
Smiselno je zmanjševati predvsem vnos nasičenih in transmaščob ter jih, kjer je mogoče, nadomeščati z nenasičenimi maščobami. V vsakodnevno prehrano je priporočljivo vključevati zelenjavo, sadje, stročnice, polnozrnata žita, oreške in semena ter druge vire prehranskih vlaknin.
Transmaščobe so povezane z neugodnimi učinki na srčno-žilno zdravje. Med pomembne ukrepe za izboljšanje lipidnega profila spada zdrava prehrana z manj nasičenih in transmaščob ter več sadja, zelenjave, polnozrnatih žit in vlaknin.
Pri spremembi prehrane so običajno učinkovitejše dolgoročne, izvedljive spremembe kot kratkotrajne stroge diete.
Redna telesna dejavnost
Redna telesna dejavnost ugodno vpliva na številne dejavnike srčno-žilnega tveganja. Poleg vpliva na lipidni profil pomaga pri vzdrževanju primerne telesne mase, krvnega tlaka in presnovnega zdravja.
Ni nujno, da gre vedno za intenzivno vadbo. Pomembna je predvsem rednost, vrsto in intenzivnost telesne dejavnosti pa je treba prilagoditi zdravstvenemu stanju in telesni pripravljenosti posameznika. Redna telesna dejavnost spada med temeljne ukrepe za zmanjševanje tveganja za srčno-žilne bolezni.
Kajenje in alkohol
Kajenje pomembno povečuje srčno-žilno tveganje ne glede na vrednost holesterola, zato je opustitev kajenja eden najpomembnejših preventivnih ukrepov.
Tudi čezmerno uživanje alkohola lahko neugodno vpliva na zdravje in med drugim zvišuje trigliceride. Pri zmanjševanju celotnega srčno-žilnega tveganja zato ne obravnavamo samo holesterola, ampak življenjski slog kot celoto.
Kdaj so potrebna zdravila za zniževanje holesterola?
Če spremembe življenjskega sloga ne zadoščajo ali je posameznikovo srčno-žilno tveganje povečano, lahko zdravnik uvede zdravljenje z zdravili.
Najpogosteje uporabljena zdravila so statini, ki znižujejo LDL-holesterol in dokazano zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne dogodke. Aktualne evropske smernice jih še vedno uvrščajo med zdravila prve izbire za zniževanje LDL-holesterola. Če z njimi ni mogoče doseči ustreznega učinka ali jih posameznik ne prenaša, so na voljo tudi druge možnosti zdravljenja, ki jih zdravnik izbere glede na zdravstveno stanje in stopnjo tveganja.
Zdravil za zniževanje holesterola ne prekinjamo ali spreminjamo na lastno pobudo samo zato, ker se je laboratorijska vrednost izboljšala. Izboljšanje je lahko prav posledica učinkovitega zdravljenja.
Kaj pa prehranska dopolnila?
Pri skrbi za raven holesterola se nekateri odločijo tudi za prehranska dopolnila. Med sestavinami, ki jih najdemo v tovrstnih izdelkih, so na primer rastlinski steroli in stanoli, različni rastlinski izvlečki, vlaknine ter druge sestavine.
Pomembno je, da prehransko dopolnilo izberemo glede na njegove sestavine, način uporabe ter zdravstveno stanje posameznika. Posebna previdnost je smiselna pri ljudeh, ki redno jemljejo zdravila ali imajo kronične bolezni, saj se posamezne sestavine lahko z zdravili medsebojno učinkujejo.
Prehranska dopolnila so lahko del širšega pristopa k skrbi za zdravje, vendar ne nadomeščajo uravnotežene prehrane, redne telesne dejavnosti ali zdravljenja, ki ga je predpisal zdravnik. Pri izbiri ustreznega izdelka in preverjanju njegove združljivosti z zdravili vam lahko svetuje tudi farmacevt.
Nasvet farmacevta
Pri izbiri prehranskega dopolnila je pomembno upoštevati njegovo sestavo, način uporabe, zdravstveno stanje ter zdravila, ki jih že jemljete. Ker se izdelki med seboj razlikujejo po sestavinah in namenu uporabe, se lahko o izbiri primernega prehranskega dopolnila posvetujete s farmacevtom v Lekarni Plavž.
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Za zdravje sta izjemno pomembna raznolika in uravnotežena prehrana ter zdrav način življenja.
Kaj storiti, če laboratorijski izvid pokaže povišan holesterol?
Povišan rezultat še ni razlog za paniko, je pa razlog, da se mu posvetimo.
Zdravnik bo glede na vrednosti lipidov in druge dejavnike ocenil vaše celotno srčno-žilno tveganje. Pri tem lahko upošteva krvni tlak, kajenje, starost, sladkorno bolezen, telesno maso, družinsko anamnezo in že prisotne bolezni srca in žilja.
Po potrebi se preverjajo tudi stanja, ki lahko vplivajo na lipidni profil. Med možnimi sekundarnimi vzroki dislipidemije so na primer sladkorna bolezen, zmanjšano delovanje ščitnice ter nekatere bolezni ledvic in jeter. Na vrednosti lipidov lahko vplivajo tudi nekatera zdravila.
Zdravnik lahko glede na ugotovitve priporoči spremembe življenjskega sloga, kontrolno laboratorijsko preiskavo, dodatne preiskave ali zdravljenje z zdravili.
Ciljna vrednost LDL-holesterola zato ni enaka za vse ljudi. Pri osebi z majhnim srčno-žilnim tveganjem je pristop drugačen kot pri nekom, ki je že doživel srčni infarkt ali možgansko kap oziroma ima druge pomembne dejavnike tveganja. Aktualne evropske smernice še naprej poudarjajo določanje ciljev zdravljenja glede na kategorijo srčno-žilnega tveganja.
Holesterol je le del celotne slike
Holesterol je pomemben del našega organizma, njegove povišane vrednosti pa predstavljajo enega od dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Ker povišan holesterol praviloma ne povzroča značilnih težav, imajo pomembno vlogo redne laboratorijske preiskave in celovita ocena srčno-žilnega tveganja.
Z uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnostjo, opustitvijo kajenja ter spremljanjem krvnega tlaka, krvnega sladkorja in lipidov lahko veliko naredimo za dolgoročno zdravje srca in ožilja. Če so vrednosti holesterola povišane, pa se nadaljnji ukrepi prilagodijo posamezniku glede na njegove izvide, zdravstveno stanje in druge dejavnike tveganja.
Vsebino pripravili farmacevti Lekarne Plavž.
Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ)
Kakšna je razlika med LDL in HDL holesterolom?
LDL prenaša holesterol do različnih tkiv, pri povišanih vrednostih pa sodeluje pri nastajanju aterosklerotičnih oblog v arterijah. HDL sodeluje pri odstranjevanju odvečnega holesterola iz perifernega obtoka. Zato se LDL pogosto imenuje ‘slabi’, HDL pa ‘dobri’ holesterol.
Ali lahko čutim, da imam povišan holesterol?
Praviloma ne. Povišan holesterol običajno ne povzroča značilnih simptomov, zato ga odkrijemo z laboratorijsko preiskavo krvi.
Ali lahko povišan holesterol znižamo samo s prehrano?
Spremembe prehrane, redna telesna dejavnost, opustitev kajenja in druge spremembe življenjskega sloga lahko izboljšajo lipidni profil. Pri nekaterih ljudeh pa zaradi vrednosti holesterola in celotnega srčno-žilnega tveganja zdravnik priporoči tudi zdravljenje z zdravili.
Katera vrednost LDL-holesterola je normalna?
Enotna ciljna vrednost za vse ne obstaja. Ciljna vrednost LDL-holesterola je odvisna od posameznikovega celotnega srčno-žilnega tveganja, zato laboratorijski rezultat vedno presojamo v širšem zdravstvenem kontekstu.
Kako pogosto je treba preverjati holesterol?
Pogostost meritev je odvisna od starosti, predhodnih rezultatov, družinske obremenjenosti, prisotnih bolezni, zdravljenja in drugih dejavnikov tveganja. Primeren interval kontrol določi zdravnik glede na posameznikovo zdravstveno stanje.
