Gliste oziroma črevesni zajedavci so parazitski črvi, ki lahko živijo v prebavilih človeka. Pri nas so predvsem pri otrocih najpogostejše podančice (Enterobius vermicularis) – majhne, tanke, belkaste gliste, velike približno en centimeter. Zanje je najbolj značilen močan srbež okoli zadnjika, predvsem ponoči, zaradi katerega otrok lahko slabše spi, je nemiren ali razdražljiv.
Čeprav v vsakdanjem govoru uporabljamo skupni izraz »gliste«, ta zajema različne parazite. Podančice, človeška glista oziroma askarida in trakulje se med seboj razlikujejo po načinu prenosa, simptomih in zdravljenju. Zato opaženega zajedavca v blatu ali prebavnih težav ni smiselno avtomatično pripisati podančicam.
Pri podančicah je poleg zdravljenja izjemno pomembna dosledna higiena vseh članov gospodinjstva. Jajčeca se namreč zlahka prenesejo z rokami na predmete, oblačila, posteljnino in hrano, ponovne okužbe pa so pogoste.
Kaj so gliste?
Izraz gliste se pogosto uporablja za različne vrste parazitskih črvov, ki lahko okužijo človeka. Nekateri živijo predvsem v črevesju, njihove razvojne oblike pa lahko pri določenih vrstah prehajajo tudi skozi druge organe.
Podančice (Enterobius vermicularis)
Podančice so majhne belkaste gliste, ki živijo v prebavilih človeka. Odrasla samica ponoči potuje proti zadnjiku in v kožne gube okoli njega odlaga jajčeca. Prav to povzroči značilno nočno srbenje okoli zadnjika.
Otrok se popraska, mikroskopsko majhna jajčeca se oprimejo prstov in prostora pod nohti, od tam pa jih lahko prenese na igrače, kljuke, pohištvo, hrano, posteljnino in druge predmete.
Če nato jajčeca z rokami ponovno zanese v usta, pride do samookužbe in krog se začne znova.
Kaj pa askaride in trakulje?
Človeška glista oziroma Ascaris lumbricoides je precej večji črevesni zajedavec. Okužba nastane z zaužitjem jajčec, ki so lahko prisotna v okolju, onesnaženem s človeškim blatom. V Sloveniji in drugih državah z urejeno sanitarno infrastrukturo je askarioza bistveno manj običajna kot v predelih sveta s slabšimi sanitarnimi razmerami.
Trakulje predstavljajo drugo skupino parazitskih črvov. Nekatere se lahko prenesejo z uživanjem surovega ali nezadostno toplotno obdelanega okuženega mesa ali rib. Njihov način prenosa, diagnosticiranje in zdravljenje se razlikujejo od podančic.
Zato je pomembno:
»Gliste« niso ena sama bolezen in se vseh črevesnih zajedavcev ne zdravi enako.
Kako izgledajo podančice?
Odrasle podančice so majhne, tanke in bele ter lahko spominjajo na košček bele niti. Starši jih lahko včasih opazijo okoli otrokovega zadnjika ali na spodnjem perilu.
Če sumimo na podančice, pa pregled blata ni nujno najboljši način potrjevanja okužbe. Za dokazovanje jajčec podančice se uporablja predvsem test z lepilnim trakom, pri katerem se vzorec odvzame s kože okoli zadnjika, najbolje zjutraj pred umivanjem in odvajanjem.
Če v blatu opazimo večjega ali drugačnega črva oziroma njegove dele, je smiselno, da se posvetujemo z zdravnikom, saj lahko gre za drugega črevesnega zajedavca.
Simptomi glist pri otrocih in odraslih
Okužba s podančicami lahko poteka brez simptomov, zato vsi okuženi niti ne vedo, da jih imajo.
Kadar se simptomi pojavijo, je daleč najbolj značilen:
Srbenje okoli zadnjika ponoči
Oplojena samica podančice ponoči odlaga jajčeca v kožne gube okoli zadnjika, kar povzroči izrazito srbenje.
Otrok se lahko ponoči pogosto prebuja, nemirno spi in se praska. Zaradi motenega spanja je lahko naslednji dan utrujen, slabše razpoložen ali razdražljiv.
Pri deklicah lahko podančice včasih zaidejo tudi proti spolovilu in povzročijo draženje.
Bolečine v trebuhu in druge prebavne težave
Pri nekaterih okuženih se lahko pojavijo:
- nelagodje ali bolečine v trebuhu,
- slabost,
- zmanjšan apetit,
- nemiren spanec.
Pri večini ljudi okužba s podančicami ni nevarna in resni zapleti so redki.
Kako se podančice prenašajo?
Človek se okuži, ko zaužije jajčeca podančice.
Ker so jajčeca mikroskopsko majhna, jih s prostim očesom ne vidimo. Okužena oseba si jih ob praskanju zanese na roke in pod nohte, nato pa na predmete in površine v svojem okolju.
Jajčeca lahko najdemo na:
- spodnjem perilu in pižami,
- posteljnini in brisačah,
- igračah,
- kljukah in drugih pogosto dotikanih površinah,
- pohištvu,
- rokah,
- hrani.
Jajčeca zunaj gostitelja lahko ostanejo kužna do tri tedne.
Samookužba – razlog, da se podančice tako rade vračajo
Otrok ponoči srbeči predel popraska. Jajčeca pridejo pod nohte. Otrok pozneje sesa prst, grize nohte, je z neumitimi rokami ali se dotika ust. Jajčeca tako ponovno zaužije.
Zato lahko zdravilo uspešno odstrani prisotne gliste, otrok pa se kmalu ponovno okuži z jajčeci iz okolja.
Prav zaradi tega samo tableta brez higienskih ukrepov pogosto ni dovolj.
Ali se podančice prenašajo v vrtcu in šoli?
Da. Okužbe so zaradi tesnih stikov in skupnega okolja pogoste med otroki.
Podančice so posebej pogoste pri šolskih otrocih, okužbe pa se zaradi prenosa jajčec z rokami in predmeti lahko pojavljajo tudi v drugih otroških kolektivih.
Pri podančicah je veliko pomembnejša veriga: zadnjik → prsti/nohti → predmeti ali hrana → usta.
Ali otrok dobi podančice od psa ali mačke?
Ne. Podančice (Enterobius vermicularis) so človeški zajedavci in se ne prenašajo s psov ali mačk na ljudi. Okužba se širi med ljudmi, predvsem z zaužitjem jajčec, ki se z okuženimi rokami prenesejo na usta, hrano ali različne predmete.
Psi in mačke imajo lahko svoje črevesne zajedavce. Nekateri živalski paraziti se lahko prenesejo tudi na človeka, vendar gre za druge vrste zajedavcev in ne za podančice. Zato je pomembna tudi redna veterinarska oskrba hišnih ljubljenčkov.
Zdravljenje podančic
Pri sumu na podančice se je smiselno posvetovati z zdravnikom, zlasti pri majhnih otrocih, nosečnicah in doječih materah ali kadar diagnoza ni jasna.
Za zdravljenje podančic se uporablja zdravilo na recept mebendazol.
Zakaj je treba odmerek ponoviti?
Zdravljenje podančic praviloma vključuje ponovitev odmerka po 14 dneh.
Razlog je zelo pomemben.
Zdravila učinkujejo na gliste, ne uničijo pa zanesljivo njihovih jajčec. Iz jajčec, ki ostanejo v okolju ali prebavilih, se lahko pozneje razvijejo nove gliste. Zato drugi odmerek pomaga prekiniti njihov življenjski cikel.
Ali moramo zdraviti vse družinske člane?
Pri podančicah se okužba zelo hitro širi med ljudmi, ki živijo skupaj.
Priporoča se sočasno zdravljenje družinskih članov, starejših od enega leta, po enakem režimu in s ponovitvijo zdravljenja čez 14 dni.
To je zelo pomembno, saj ima lahko družinski član podančice tudi brez izrazitih simptomov in je vir ponovne okužbe.
Pri dojenčkih, majhnih otrocih, nosečnicah in doječih materah se glede zdravljenja vedno posvetujemo z zdravnikom.
Higiena je pri podančicah pomemben del zdravljenja
Pri zdravljenju podančic niso pomembna le zdravila, temveč tudi dosledni higienski ukrepi, s katerimi zmanjšamo možnost ponovne okužbe in širjenja jajčec med družinskimi člani.
Samice podančic ponoči odlagajo jajčeca na kožo okoli zadnjika. Zaradi srbenja se otrok lahko praska, jajčeca pa se prenesejo na roke in pod nohte, od tam pa na posteljnino, oblačila, igrače in druge predmete. Če otrok jajčeca z rokami ponovno zanese v usta, se lahko znova okuži.
Zato so med zdravljenjem še posebej pomembni temeljito umivanje rok, kratko postriženi in čisti nohti, jutranje umivanje oziroma prhanje ter redna menjava spodnjega perila, pižame in posteljnine.
Umivanje rok
Roke temeljito umivamo z milom in vodo:
- po uporabi stranišča,
- po menjavi plenic,
- pred pripravo hrane,
- pred jedjo,
- po ravnanju s perilom okužene osebe.
Pravilno umivanje rok sodi me najpomembnejše ukrepe za preprečevanje širjenja podančic.
Kratko postriženi nohti
Nohti naj bodo kratki in čisti. Otrok naj ne grize nohtov in naj se čim manj praska okoli zadnjika.
Ponoči je priporočljivo nositi oprijeto spodnje perilo, saj s tem zmanjšamo možnost širjenja jajčec po posteljnini in okolici.
Jutranje prhanje
Jutranje umivanje oziroma prhanje pomaga odstraniti jajčeca, ki jih je samica ponoči odložila okoli zadnjika.
Svetuje se jutranje kopanje oziroma prhanje in dnevno menjavo spodnjega perila; prhanje je primernejše od skupnega kopanja otrok v kadi.
Kaj moramo prati in kako pogosto?
Svetujemo:
- dnevno menjavo spodnjega perila in pižame,
- uporabo lastne brisače,
- pogosto pranje brisač,
- v času zdravljenja menjavo posteljnine dvakrat tedensko,
- pranje oziroma sušenje perila pri temperaturah nad 55 °C.
Perila in posteljnine pred pranjem ne otresamo, saj lahko s tem jajčeca raznesemo v okolico.
Predmete, ki se jih otrok pogosto dotika – igrače, kljuke, stikala, pipe in pripomočke za osebno higieno – redno očistimo.
Kako dolgo izvajamo poostrene higienske ukrepe?
Ker so ponovne okužbe pogoste in jajčeca v okolju nekaj časa preživijo, higiene ne opustimo takoj po prvi tableti.
Priporoča se, da gospodinjstvo ukrepe dosledno izvaja še dva tedna po zadnjem odmerku zdravljenja.
To pomeni predvsem redno umivanje rok, kratke nohte, jutranje prhanje, menjavo spodnjega perila in ustrezno ravnanje s posteljnino ter brisačami.
Ali mora otrok zaradi podančic ostati doma?
NIJZ navaja, da z vidika kužnosti načeloma ni omejitev za vključitev otroka v vrtec ali šolo, priporoča pa, da se otrok s podančicami v kolektiv vrne po končanem prvem krogu zdravljenja.
V kolektivu je še posebej pomembna dosledna higiena rok.
Kdaj moramo k zdravniku?
Zdravniški posvet je smiseln, kadar ima otrok značilno nočno srbenje okoli zadnjika ali opazimo gliste, pa tudi kadar nismo prepričani, za katerega zajedavca gre.
Pregled je posebej pomemben:
- pri otroku, mlajšem od enega leta,
- v nosečnosti ali med dojenjem,
- pri izrazitih ali dolgotrajnih bolečinah v trebuhu,
- pri hujšanju ali slabem napredovanju otroka,
- ob krvi v blatu,
- ob vztrajni driski ali bruhanju,
- če opazimo večjega oziroma neobičajnega zajedavca,
- če se težave kljub pravilnemu zdravljenju in higieni ponavljajo.
Pri takšnih simptomih ne smemo avtomatično predpostaviti, da gre »samo za gliste«.
Nasvet farmacevtov Lekarne Plavž
Pri podančicah je pogosto največja težava ponovna okužba, ne neučinkovitost zdravila.
Zato je pomembno, da zdravljenje izvedemo po navodilih zdravnika, ponovimo predpisani odmerek ob pravem času ter hkrati poskrbimo za higieno vseh članov gospodinjstva.
Posebno pozornost namenimo umivanju rok, kratkim nohtom, jutranjemu prhanju, dnevni menjavi spodnjega perila ter pranju pižam, brisač in posteljnine.
Če se težave kljub pravilno izvedenemu zdravljenju ponavljajo, se posvetujemo z zdravnikom. Za nasvet lahko vprašate farmacevte Lekarne Plavž.
Pogosta vprašanja o glistah (FAQ)
Ali so gliste pri otrocih nevarne za zdravje?
Okužba s podančicami je običajno neprijetna, vendar praviloma ni nevarna. Pogosto povzroča predvsem nočno srbenje in motnje spanja. Zapleti so redki. Če ima otrok izrazite bolečine, hujša, slabo napreduje, ima kri v blatu ali druge neobičajne simptome, je potreben zdravniški pregled.
Koliko časa traja zdravljenje in kdaj se simptomi umirijo?
Pri podančicah zdravljenje vključuje prvi odmerek zdravila in ponovitev čez 14 dni, ker zdravila uničujejo gliste, ne pa njihovih jajčec. Srbenje se lahko po začetku zdravljenja postopoma zmanjša. Če težave vztrajajo ali se ponovno pojavijo, je možna ponovna okužba in smiseln posvet z zdravnikom.
Ali se gliste prenašajo med hišnimi ljubljenčki in otroki?
Pri podančicah ne. Enterobius vermicularis je človeški parazit in pes ali mačka se z njim ne okužita. Jajčeca se sicer lahko mehansko znajdejo na dlaki živali iz okuženega okolja. Hišni ljubljenčki imajo lahko druge vrste zajedavcev, zato je pomembna redna veterinarska oskrba.
Ali se gliste pri odraslih zdravijo enako kot pri otrocih?
Pri podančicah se uporabljajo enaka antiparazitska zdravila, vendar so pri izbiri in odmerjanju pomembni starost, nosečnost, dojenje in druge okoliščine. Ker se podančice zlahka širijo znotraj gospodinjstva, NIJZ priporoča sočasno zdravljenje družinskih članov, starejših od enega leta.
Zaključek
Gliste so skupno ime za različne parazitske črve, vendar so pri otrocih pri nas najpogostejše podančice (Enterobius vermicularis). Njihov najbolj značilen simptom je močan srbež okoli zadnjika, predvsem ponoči. Otrok je zaradi tega lahko nemiren, slabše spi in se pogosto praska.
Podančice se prenašajo z zaužitjem mikroskopsko majhnih jajčec, ki se z rokami in izpod nohtov prenesejo na perilo, posteljnino, igrače, hrano in druge predmete. Zaradi enostavnega prenosa so ponovne okužbe zelo pogoste.
Zdravljenje zato ni samo jemanje antiparazitskega zdravila. Pomembni so tudi sočasno zdravljenje družinskih članov po navodilih zdravnika, ponovitev odmerka po 14 dneh ter dosledna higiena rok, nohtov, spodnjega perila, pižam in posteljnine.
Če simptomi niso značilni za podančice, če v blatu opazimo drugačnega zajedavca ali če so prisotne izrazite prebavne težave, hujšanje, kri v blatu oziroma slabo napredovanje otroka, je potrebna zdravniška obravnava.
Vsebino pripravili farmacevti Lekarne Plavž.
