Impetigo je zelo nalezljiva bakterijska okužba površinskih plasti kože, za katero se uporablja tudi izraz sladke kraste. Najpogosteje se pojavlja pri majhnih otrocih, predvsem v predšolskem obdobju, vendar lahko zbolijo tudi starejši otroci in odrasli.
Za impetigo so značilne kožne spremembe, iz katerih se razvijejo debele rumenkaste oziroma medeno obarvane kraste. Najpogosteje jih opazimo na obrazu, zlasti okoli nosu in ust, lahko pa se pojavijo tudi na rokah, nogah in drugih delih telesa.
Okužbo najpogosteje povzročata bakteriji Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes. Bakterije lahko v kožo vstopijo skozi drobne poškodbe, praske, pike žuželk ali že obstoječe kožne spremembe. Impetigo se lahko hitro širi z enega dela kože na drugega in med ljudmi, zato sta pravočasno zdravljenje in dobra higiena pomembna tudi za preprečevanje širjenja okužbe v družini, vrtcu ali šoli.
Kaj je impetigo?
Impetigo je gnojna bakterijska okužba vrhnjega sloja kože. Bakterije kožo najprej poselijo, nato pa lahko skozi majhne poškodbe kožne pregrade prodrejo v površinske plasti kože in povzročijo okužbo.
Poznamo dve glavni obliki:
Nemehurjasti oziroma nebulozni impetigo je najpogostejša oblika. Kožne spremembe se začnejo kot drobne papule, iz katerih se razvijejo mehurčki oziroma pustule. Ti počijo, izloček pa se posuši v značilne medeno rumene oziroma zlato rumene kraste.
Mehurjasti oziroma bulozni impetigo povzroča Staphylococcus aureus. Zanj so značilni večji, ohlapni mehurji, napolnjeni s tekočino. Ta oblika zahteva posebno zdravniško presojo; NICE pri buloznem impetigu priporoča peroralno antibiotično zdravljenje.
Kaj je ektima?
Ektima je globlja okužba kože, sorodna impetigu, pri kateri okužba sega skozi povrhnjico v globlje plasti kože.
Pri ektimi nastanejo razjede, prekrite s krastami, in ker okužba sega globlje kot pri običajnem impetigu, lahko po zacelitvi ostanejo brazgotine.
Zakaj je impetigo tako pogost pri otrocih?
Impetigo se lahko pojavi v katerikoli starosti, vendar je posebej pogost pri otrocih med 2. in 5. letom starosti.
Razlogov je več. Otroci imajo pogosto drobne praske, odrgnine, pike žuželk in druge poškodbe kože. Med igro imajo veliko tesnih telesnih stikov, v vrtcih pa si delijo prostor, igrače in številne površine.
Majhni otroci se tudi pogosteje dotikajo obraza in kožnih sprememb. Če se otrok dotakne okužene spremembe in nato drugega dela telesa, lahko bakterije prenese tudi na lastno kožo.
Zato se impetigo v kolektivih lahko razširi zelo hitro.
Simptomi impetiga
Pri nemehurjastem impetigu se na koži najprej pojavijo rdečkaste papule oziroma bunčice, ki se razvijejo v mehurčke ali pustule. Ti počijo, iz njih izteka tekočina ali gnoj, nato pa nastanejo značilne debelejše kraste medene barve.
Spremembe se najpogosteje pojavljajo na izpostavljenih delih telesa, predvsem:
- okoli nosu in ust,
- na obrazu,
- na rokah,
- na nogah.
Pojavijo se lahko tudi drugje.
Kožne spremembe se lahko z dotikanjem in praskanjem širijo z enega dela telesa na drugega.
NIJZ navaja, da spremembe pri impetigu redko srbijo ali bolijo, pri večini bolnikov pa ni vročine, glavobola ali splošnega slabega počutja. Lahko so povečane bezgavke v bližini kožnih sprememb.
Impetigo ali herpes?
Herpes simplex praviloma povzroča skupke drobnih bolečih mehurčkov, pogosto s predhodnim pekočim, zbadajočim ali mravljinčastim občutkom. Impetigo pa je značilen predvsem po površinskih mehurčkih oziroma pustulah in medeno rumenih krastah.
Videz je lahko včasih podoben, poleg tega pa se lahko bakterijsko okuži tudi druga kožna sprememba. Zato diagnoze ni smiselno postavljati samo na podlagi enega znaka ali fotografije.
Če nismo prepričani, za kakšno spremembo gre, je primeren pregled pri zdravniku.
Kaj povzroča impetigo?
Glavna povzročitelja sta bakteriji:
Staphylococcus aureus in
Streptococcus pyogenes oziroma betahemolitični streptokok skupine A.
Nemehurjasti impetigo lahko povzroča ena ali druga bakterija oziroma obe, samo s pregledom kožnih sprememb pa povzročitelja praviloma ni mogoče zanesljivo razlikovati.
Mikrobiološke preiskave pri značilnem, nezapletenem impetigu običajno niso potrebne. Zdravnik diagnozo največkrat postavi na podlagi videza kožnih sprememb. V določenih primerih pa lahko odvzame bris spremembe za mikrobiološko preiskavo.
Kako bakterije vstopijo v kožo?
Zdrava kožna pregrada predstavlja pomembno zaščito pred mikroorganizmi. Če je poškodovana, bakterije lažje prodrejo v površinske plasti kože.
Vstopno mesto so lahko:
- praske in odrgnine,
- piki žuželk,
- razpokana koža,
- mesta praskanja,
- ekcem oziroma atopijski dermatitis,
- garje,
- druge poškodbe in vnetja kože.
Tudi CDC posebej navaja poškodbe oziroma bolezni, ki okvarijo kožno pregrado, med dejavniki tveganja za nastanek impetiga.
Zato je pri otroku z atopijskim dermatitisom pomembno tudi dobro obvladovanje osnovne kožne bolezni in preprečevanje praskanja.
Kako se impetigo prenaša?
Impetigo je zelo nalezljiv.
Bakterije se lahko prenesejo z neposrednim stikom z okuženo kožo oziroma izločkom iz kožnih sprememb. Možen je tudi posreden prenos prek predmetov, ki so bili v stiku z okuženim predelom.
To so lahko predvsem:
- brisače,
- posteljnina,
- oblačila,
- predmeti za osebno nego.
Bakterije lahko bolnik s praskanjem prenese tudi z enega dela svojega telesa na drugega.
Dejavniki tveganja
Najpomembnejši dejavnik tveganja je tesen stik z okuženo osebo. Zato se impetigo lažje širi v družinah, vrtcih, šolah in drugih okoljih, kjer je veliko tesnih stikov.
Tveganje povečujejo tudi:
- poškodovana kožna pregrada,
- atopijski dermatitis in druga srbeča kožna obolenja,
- garje,
- praske in piki žuželk,
- toplo in vlažno okolje,
- okoliščine, v katerih je veliko neposrednega telesnega stika.
Kako zdravimo impetigo?
Zdravljenje je odvisno od oblike, obsega kožnih sprememb, splošnega zdravstvenega stanja in tveganja za zaplete.
Pomembno je, da impetiga ne zdravimo samo zato, da bi kraste hitreje izginile. Ustrezno zdravljenje zmanjšuje širjenje okužbe na druge ljudi in druge dele telesa ter tveganje za zaplete.
Čiščenje kožnih sprememb
NIJZ pri nezapletenem impetigu svetuje čiščenje kožnih sprememb in odstranjevanje krast z obkladki s fiziološko raztopino.
Krast ne trgamo agresivno in kože ne drgnemo. Cilj je nežno očistiti področje in zmanjšati količino izločka ter oblog.
Po dotikanju oziroma negi sprememb si je treba temeljito umiti roke.
Lokalno antibiotično zdravljenje
Pri omejenem nezapletenem impetigu lahko zdravnik predpiše lokalni antibiotik, na primer mupirocin.
Antibiotičnih mazil ne uporabljamo samoiniciativno ali iz zaloge prejšnjega zdravljenja. O njihovi uporabi odloči zdravnik.
Razlog ni samo pravilna diagnoza, ampak tudi preprečevanje razvoja odpornosti bakterij proti antibiotikom. NICE posebej opozarja, da se pri podaljšani ali ponavljajoči se uporabi lokalnih antibiotikov odpornost lahko razvije hitro.
Kdaj so potrebni antibiotiki v obliki tablet?
Pri zelo razširjenem impetigu ali zapletih je lahko potrebno sistemsko antibiotično zdravljenje. NIJZ pri zelo razširjeni bolezni oziroma zapletih navaja zdravljenje z antibiotiki v obliki tablet.
NICE peroralni antibiotik priporoča tudi pri buloznem impetigu, pri sistemsko bolnih ljudeh ter pri tistih z večjim tveganjem za zaplete.
Izbira antibiotika je zdravniška odločitev in je odvisna od klinične slike, bolnika, razširjenosti okužbe ter po potrebi mikrobioloških rezultatov.
Kdaj mora otrok k zdravniku?
Ob sumu na impetigo je pregled smiseln predvsem zato, ker je treba potrditi diagnozo in presoditi, ali je potrebno antibiotično zdravljenje.
Čim prej se posvetujemo z zdravnikom, če:
- se spremembe hitro širijo,
- je prizadeta velika površina kože,
- se pojavijo večji mehurji,
- je koža izrazito boleča, vroča ali otekla,
- ima otrok vročino ali je splošno prizadet,
- se pojavi gnoj ali izrazito širjenje rdečine,
- je prizadet zelo majhen dojenček,
- ima otrok oslabljen imunski sistem,
- zdravljenje ne učinkuje oziroma se stanje slabša.
Posebno pozornost zahteva tudi okužba v bližini oči.
Kdaj se lahko otrok vrne v vrtec ali šolo?
Po aktualnih informacijah NIJZ otrok z nezdravljenim impetigom ne sme obiskovati vrtca ali šole.
V kolektiv se lahko vrne, ko se kožne spremembe zasušijo. Če prejema sistemsko antibiotično zdravljenje, se lahko vrne 48 ur po uvedbi zdravljenja, saj takrat ni več kužen, čeprav spremembe na koži še niso povsem zasušene. Svetuje se, da so spremembe pokrite.
Kako preprečimo širjenje impetiga?
Ker se bakterije hitro prenašajo z rokami in neposrednim stikom, je najpomembnejša dosledna higiena rok.
Otrok naj si kožnih sprememb ne praska in ne dotika po nepotrebnem. Nohti naj bodo kratko pristriženi in čisti.
Kožne spremembe je, kadar je mogoče, priporočljivo pokriti s čisto oblogo, s čimer zmanjšamo možnost dotikanja in prenosa bakterij.
Brisač, posteljnine in oblačil, ki so v stiku z okuženimi spremembami, ne delimo z drugimi člani gospodinjstva. CDC priporoča redno pranje oblačil, posteljnine in brisač, ki jih uporablja oseba z impetigom.
Pomembno je tudi, da otrok ne praska krast, saj lahko s prsti bakterije prenese na druge dele kože.
Ali moramo razkužiti celo stanovanje?
Ne.
Veliko pomembnejši so: higiena rok, čiščenje pogosto uporabljenih površin, ločene brisače, redno pranje perila ter preprečevanje neposrednega stika z okuženimi kožnimi spremembami.
Ali impetigo lahko povzroči zaplete?
Večina primerov se ob ustreznem zdravljenju pozdravi brez posledic.
Zapleti so redki, vendar so možni. Eden izmed njih je akutni poststreptokokni glomerulonefritis, torej vnetje ledvičnih telesc, ki se lahko pojavi po okužbi z določenimi sevi streptokoka. NIJZ navaja, da se lahko pojavi približno 18–21 dni po okužbi, predvsem pri otrocih.
Okužba se lahko razširi tudi globlje v kožo in podkožje.
Zato izrazitega poslabšanja, vročine, hitro napredujoče rdečine, otekline ali bolečine ne smemo prezreti.
Nasvet farmacevtov Lekarne Plavž
Pri sumu na impetigo je pomembno, da kožnih sprememb ne zdravimo na pamet z različnimi kremami, kortikosteroidi ali ostanki antibiotičnih mazil iz domače lekarne.
Medeno rumene kraste so za impetigo značilne, vendar lahko podobno izgledajo tudi nekatere druge kožne bolezni oziroma sekundarno okužene kožne spremembe.
Do pregleda skrbimo za nežno čiščenje kože, dobro higieno rok, ločene brisače ter preprečevanje praskanja in neposrednega stika drugih ljudi s spremembami.
Če zdravnik predpiše antibiotik, ga uporabljamo natančno po njegovih navodilih in zdravljenja ne prekinemo ali podaljšujemo samovoljno. Za nasvet lahko vprašate farmacevte Lekarne Plavž.
Pogosta vprašanja o impetigu (FAQ)
Ali je impetigo enak herpesu?
Ne. Impetigo je bakterijska okužba kože, ki jo najpogosteje povzročata Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes, herpes pa povzroča virus herpes simplex. Pri impetigu so zelo značilne medeno rumene kraste, pri herpesu pa se pogosto pojavijo skupki bolečih mehurčkov. Ker se videz sprememb lahko prekriva, je ob dvomu potreben pregled.
Koliko časa traja, da se impetigo pozdravi z mazilom?
Trajanje zdravljenja je odvisno od obsega bolezni in predpisanega zdravila. NIJZ pri zdravljenju nezapletenega impetiga z mupirocinom navaja nanos trikrat dnevno 7 dni. To pa ne pomeni, da je sedemdnevni režim primeren za vsakogar ali za vsako antibiotično mazilo; vedno upoštevamo zdravnikova navodila in navodilo konkretnega zdravila.
Ali impetigo pusti brazgotine?
Površinski impetigo se praviloma zaceli brez brazgotin. Globlja okužba, kot je ektima, pa lahko zaradi prizadetosti globljih plasti kože brazgotine pusti. Pomembno je tudi preprečevati praskanje in sekundarne poškodbe kože.
Ali se odrasli lahko okužijo z impetigom?
Da. Impetigo je najpogostejši pri otrocih, zlasti med 2. in 5. letom, vendar lahko zbolijo tudi odrasli. Tveganje je večje ob tesnem stiku z okuženo osebo in pri poškodovani kožni pregradi.
Zaključek
Impetigo oziroma sladke kraste je zelo nalezljiva površinska bakterijska okužba kože, ki se najpogosteje pojavlja pri majhnih otrocih. Značilne so kožne spremembe, ki se razvijejo v medeno rumene kraste, pogosto okoli nosu in ust ter na drugih izpostavljenih delih telesa.
Okužbo najpogosteje povzročata bakteriji Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes, ki lahko vstopita skozi drobne poškodbe kožne pregrade.
Pravočasno prepoznavanje in ustrezno zdravljenje pomagata preprečiti širjenje okužbe na druge dele telesa, družinske člane in otroke v kolektivu. Pri preprečevanju širjenja so najpomembnejši higiena rok, pokrivanje sprememb, ločena uporaba brisač in perila ter upoštevanje navodil glede vrnitve v vrtec ali šolo.
Ob razširjeni okužbi, večjih mehurjih, vročini, hitrem poslabšanju ali drugih neobičajnih simptomih je potreben pregled pri zdravniku.
Vsebino pripravili farmacevti Lekarne Plavž.
