Fibromialgija je kronično stanje, za katero so značilni razširjena bolečina, povečana občutljivost na bolečino, utrujenost in motnje spanja. Pogosto jo spremljajo tudi težave s koncentracijo in spominom, glavoboli, prebavne težave ter spremembe razpoloženja.
Bolečina pri fibromialgiji je resnična, čeprav pri preiskavah pogosto ne najdemo poškodbe mišic ali sklepov, ki bi pojasnila njeno intenzivnost. Danes fibromialgijo povezujemo predvsem s spremenjenim zaznavanjem in obdelovanjem bolečinskih signalov v živčnem sistemu oziroma povečano občutljivostjo na bolečino. Natančen vzrok bolezni še ni povsem pojasnjen.
Fibromialgija se lahko pojavi pri komerkoli in v kateremkoli življenjskem obdobju, pogosteje pa se pojavlja pri ženskah in se pogosto začne v srednjih letih. Lahko obstaja tudi sočasno z drugimi boleznimi, na primer revmatoidnim artritisom, sistemskim lupusom ali drugimi kroničnimi bolečinskimi stanji.
Čeprav fibromialgije za zdaj ne znamo dokončno pozdraviti, lahko s kombinacijo ustrezne telesne aktivnosti, zdravljenja posameznih simptomov, urejanja spanja ter psiholoških in vedenjskih pristopov pri številnih bolnikih zmanjšamo težave in izboljšamo kakovost življenja.
Kaj je fibromialgija?
Fibromialgija je dolgotrajno stanje, pri katerem je eden glavnih simptomov razširjena bolečina po telesu. Bolniki jo opisujejo zelo različno – kot topo bolečino, zbadanje, pekoč občutek, občutljivost ali občutek bolečih in utrujenih mišic.
Bolečina se lahko pojavlja v rokah, nogah, hrbtu, vratu, prsnem košu, trebuhu in drugih delih telesa. Pogosta je tudi izrazita občutljivost na dotik.
Včasih je fibromialgija veljala predvsem za bolezen mišic oziroma revmatično bolezen. Danes vemo, da je zgodba precej kompleksnejša.
Pri fibromialgiji praviloma ne gre za vnetje ali poškodovanje mišic in sklepov, temveč za spremenjeno obdelovanje bolečine in povečano občutljivost živčnega sistema.
To je pomembno tudi za razumevanje zdravljenja: zdravila, ki delujejo predvsem protivnetno, pri sami fibromialgiji pogosto nimajo takšnega učinka, kot bi ga pričakovali pri vnetni bolezni.
Ali je bolečina pri fibromialgiji »samo v glavi«?
Ne. To je eden izmed najbolj škodljivih mitov o fibromialgiji.
Človek lahko občuti zelo močno bolečino, čeprav rentgenska slika, laboratorijske preiskave ali pregled sklepov ne pokažejo poškodb oziroma vnetja, ki bi pojasnila njeno intenzivnost.
To ne pomeni, da bolečina ni resnična.
Pri fibromialgiji je povečana občutljivost za bolečino povezana z načinom, kako živčni sistem sprejema, prenaša in obdeluje senzorične signale. Zato lahko dražljaj, ki bi ga nekdo drug zaznal kot blag ali neboleč, oseba s fibromialgijo občuti bistveno intenzivneje.
Prav zaradi tega fibromialgije ne moremo ocenjevati samo na podlagi vidnih poškodb tkiva.
Centralna senzibilizacija in fibromialgija
Pri razlagi fibromialgije pogosto srečamo izraz centralna senzibilizacija.
Poenostavljeno pomeni povečano odzivnost osrednjega živčnega sistema na senzorične dražljaje. Procesi, ki uravnavajo zaznavanje bolečine, lahko postanejo bolj občutljivi oziroma manj učinkoviti pri zaviranju bolečinskih signalov.
Raziskujejo se spremembe v različnih nevrotransmiterskih sistemih in drugih mehanizmih, povezanih z zaznavanjem bolečine.
Pri fibromialgiji lahko pride do dolgotrajnih sprememb v načinu obdelovanja in uravnavanja bolečinskih signalov v živčnem sistemu.
Simptomi fibromialgije
Fibromialgija se pri različnih ljudeh kaže različno. Tudi pri istem bolniku se lahko intenzivnost simptomov skozi čas spreminja.
Najznačilnejša je kombinacija razširjene bolečine, utrujenosti in težav s spanjem.
Razširjena bolečina
Bolečina je prisotna na več delih telesa in je dolgotrajna. Pri diagnosticiranju je pomembna zgodovina razširjene bolečine in drugih značilnih simptomov.
Bolniki jo lahko opisujejo kot:
- topo ali globoko bolečino,
- pekoč občutek,
- zbadanje,
- mišično bolečino,
- togost,
- povečano občutljivost na pritisk ali dotik.
Bolnik lahko bolečino občuti tudi v predelu sklepov, vendar fibromialgija sama po sebi ne povzroča vnetnega uničevanja sklepov, kot ga lahko na primer revmatoidni artritis.
Utrujenost
Utrujenost pri fibromialgiji lahko bistveno presega običajno utrujenost po napornem dnevu.
Nekateri bolniki jo opisujejo kot izrazito pomanjkanje energije, ki vpliva na delo, družinsko življenje in vsakodnevne dejavnosti.
Pogosto je povezana tudi s slabim spanjem.
Neosvežujoč spanec
Človek lahko spi dovolj dolgo, pa se zjutraj kljub temu zbudi utrujen in neosvežen.
Pojavljajo se lahko težave z uspavanjem, prebujanje ponoči in druge motnje spanja. Ker slab spanec lahko povečuje občutljivost za bolečino in utrujenost, nastane začaran krog: bolečina moti spanec, slab spanec pa lahko še poveča težave z bolečino in utrujenostjo.
Zato je urejanje spanja pomemben del obvladovanja fibromialgije.
Kaj je »fibro fog« oziroma fibromialgična megla?
Nekateri bolniki s fibromialgijo imajo težave s koncentracijo, spominom in jasnim razmišljanjem. V angleščini se je za te težave uveljavil izraz fibro fog.
Človek ima lahko občutek, da težje sledi pogovoru, išče besede, pozablja stvari ali se težko osredotoči na zahtevnejšo nalogo.
Težave lahko dodatno poslabšajo utrujenost, pomanjkanje kakovostnega spanja in močna bolečina.
Drugi simptomi
Fibromialgijo lahko spremljajo tudi:
- glavoboli,
- togost mišic in sklepov,
- mravljinčenje ali odrevenelost rok in nog,
- sindrom razdražljivega črevesja,
- napihnjenost in bolečine v trebuhu,
- povečana občutljivost na različne dražljaje,
- tesnoba,
- depresivno razpoloženje.
To ne pomeni, da ima vsak bolnik vse naštete težave.
Kaj povzroča fibromialgijo?
Natančnega vzroka fibromialgije ne poznamo.
Najverjetneje ne obstaja en sam vzrok, temveč gre za preplet bioloških, genetskih in okoljskih dejavnikov, ki pri dovzetnem posamezniku vplivajo na uravnavanje bolečine.
Raziskave kažejo, da se fibromialgija pogosteje pojavlja v nekaterih družinah, zato ima verjetno določeno vlogo tudi genetska nagnjenost. Vendar se bolezen pojavlja tudi pri ljudeh brez družinske anamneze fibromialgije.
Pri nekaterih ljudeh se simptomi začnejo ali izraziteje pojavijo po določenem dogodku, na primer telesni poškodbi, bolezni ali daljšem obdobju izrazite obremenitve. Pri drugih jasnega sprožilca ni mogoče prepoznati.
Fibromialgija in revmatoidni artritis – kakšna je razlika?
Bolezni se lahko na prvi pogled zdita podobni, saj obe povzročata bolečine in lahko močno vplivata na vsakodnevno življenje.
Vendar med njima obstaja pomembna razlika.
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napada predvsem sklepe. Prisotni so lahko otekanje, vnetje in sčasoma tudi strukturne poškodbe sklepov.
Pri fibromialgiji pa ne gre za vnetno okvaro sklepov.
Zato lahko oseba s fibromialgijo občuti izrazito bolečino okoli sklepov, vendar pregled in preiskave ne pokažejo sprememb, značilnih za vnetni artritis.
Obe bolezni pa se ne izključujeta. Človek z revmatoidnim artritisom ali lupusom ima lahko hkrati tudi fibromialgijo.
Kako zdravnik ugotovi fibromialgijo?
Za fibromialgijo ne obstaja en sam laboratorijski test, rentgenska slika ali druga preiskava, ki bi diagnozo neposredno potrdila.
Diagnoza temelji predvsem na:
- značilnostih in razporeditvi bolečine,
- trajanju simptomov,
- utrujenosti,
- kakovosti spanja,
- kognitivnih težavah,
- kliničnem pregledu.
Zdravnik lahko naroči krvne ali druge preiskave, predvsem zato, da izključi oziroma odkrije druge bolezni, ki lahko povzročajo podobne simptome.
Pomembno je tudi, da ugotovitev druge bolezni ne pomeni nujno, da fibromialgija ni možna. Obe stanji sta lahko prisotni hkrati.
Zdravljenje fibromialgije
Fibromialgije trenutno ne moremo dokončno pozdraviti. Cilj zdravljenja je zmanjšati simptome, izboljšati telesno zmogljivost, spanje in kakovost življenja.
Praviloma je najboljši kombiniran pristop, prilagojen težavam posameznega bolnika.
Zdravljenje lahko vključuje telesno aktivnost, fizioterapijo, psihološke pristope in zdravila.
Telesna aktivnost je eden najpomembnejših ukrepov
Človeku, ki ga boli skoraj vse telo in je izčrpan, se lahko priporočilo »več se gibajte« zdi skoraj nelogično.
Vendar je redno gibanje eden najbolje podprtih nefarmakoloških pristopov pri fibromialgiji.
Ključ je v načinu. Ne začnemo z intenzivnim treningom, ampak počasi in postopoma.
Primerne so lahko:
- hoja,
- plavanje,
- vadba v vodi,
- kolesarjenje,
- lahke vaje za moč,
- raztezanje,
- joga,
- tai chi.
Aktivnost začnemo na ravni, ki jo posameznik zmore, nato pa jo postopoma povečujemo. Že zmerna redna telesna aktivnost lahko koristi.
Pomembna je predvsem rednost, ne intenzivnost.
Fizioterapija
Fizioterapevt lahko pomaga pripraviti individualno prilagojen program gibanja, zlasti kadar se človek zaradi bolečine dlje časa izogiba aktivnosti ali ne ve, kako varno začeti.
Cilj ni »razgibati bolečino na silo«, temveč postopoma izboljševati gibljivost, vzdržljivost, moč in zaupanje v gibanje.
Zdravila pri fibromialgiji
Zdravila so lahko del zdravljenja, vendar praviloma niso edina rešitev.
Izbira je odvisna od prevladujočih simptomov – bolečine, motenj spanja, utrujenosti in spremljajočih težav.
Antidepresivi
Nekateri antidepresivi lahko zmanjšajo bolečino in izboljšajo spanje tudi pri ljudeh, ki nimajo depresije.
To je pomembno razložiti bolniku, saj predpis antidepresiva ne pomeni, da zdravnik meni, da je bolečina psihološkega izvora.
Zdravila vplivajo na prenašalce in poti v živčnem sistemu, ki sodelujejo tudi pri uravnavanju bolečine.
Med zdravili, ki se lahko uporabljajo glede na posameznikove težave in klinične okoliščine, sta na primer amitriptilin in duloksetin.
Pregabalin
Pri nekaterih bolnikih se uporablja pregabalin, zdravilo, ki vpliva na prenos živčnih signalov in se sicer uporablja tudi pri nekaterih oblikah nevropatske bolečine.
Pri fibromialgiji lahko pri izbranih bolnikih pomaga zmanjšati bolečino in izboljšati spanje.
Ali je posamezno zdravilo primerno, presodi zdravnik glede na simptome, druga zdravila, spremljajoče bolezni in tveganje za neželene učinke.
Kaj pa ibuprofen, naproksen in druga protivnetna zdravila?
Tukaj je pomembna razlika.
Fibromialgija sama po sebi ni vnetna bolezen. Zato nesteroidna protivnetna zdravila, kot sta ibuprofen ali naproksen, običajno niso posebej učinkovita za osnovno bolečino zaradi fibromialgije.
Lahko pa ima človek s fibromialgijo hkrati drugo stanje – na primer osteoartritis ali poškodbo – pri katerem je takšno zdravilo smiselno.
Psihološki pristopi niso zanikanje telesne bolezni
Kognitivno-vedenjska terapija (KVT oziroma CBT) in drugi psihološki pristopi lahko pomagajo pri obvladovanju kronične bolečine in njenega vpliva na vsakodnevno življenje.
Pomembno je razumeti, kaj to pomeni. Psihološka terapija pri fibromialgiji ni namenjena prepričevanju bolnika, da bolečine nima.
Pomaga lahko razviti strategije za:
- obvladovanje kronične bolečine,
- prilagajanje aktivnosti,
- soočanje z obdobji poslabšanja,
- zmanjševanje stiske,
- izboljšanje spanja,
- ohranjanje dejavnosti in kakovosti življenja.
NHS med možnostmi poleg KVT omenja tudi terapijo sprejemanja in predanosti (ACT).
Spanje in fibromialgija
Kakovosten spanec je pri fibromialgiji zelo pomemben, saj so motnje spanja eden osrednjih simptomov bolezni.
Koristno je vzdrževati čim bolj reden ritem:
- hoditi spat in vstajati ob približno istem času,
- ustvariti mirno, temno in primerno hladno spalno okolje,
- omejiti kofein v poznejšem delu dneva,
- zmanjšati uporabo zaslonov pred spanjem,
- razviti umirjeno večerno rutino.
NIAMS svetuje tudi premišljeno razporejanje aktivnosti čez dan, saj lahko pretiravanje v obdobju, ko se človek počuti bolje, naslednji dan povzroči izrazitejšo izčrpanost.
Prehrana pri fibromialgiji
Pri fibromialgiji ni posebne diete, ki bi dokazano zdravila bolezen ali pri vseh bolnikih zmanjšala simptome. Priporočljiva je predvsem raznolika in uravnotežena prehrana z dovolj zelenjave, sadja, polnovrednih žit, kakovostnih virov beljakovin in zdravih maščob.
Nekateri bolniki imajo poleg fibromialgije tudi prebavne težave ali sindrom razdražljivega črevesja. V takšnih primerih je prehrano smiselno prilagoditi težavam posameznika in spremljati, ali določena živila simptome poslabšajo.
Prav tako ni dokazov, da bi moral vsak bolnik s fibromialgijo iz prehrane preventivno izločiti gluten, mlečne izdelke ali druge skupine živil. Prehranska dopolnila so smiselna predvsem takrat, ko zanje obstaja konkreten razlog, na primer ugotovljeno pomanjkanje določenega hranila.
Življenje s fibromialgijo
Fibromialgija je kronično stanje, simptomi pa niso nujno vsak dan enako intenzivni.
Lahko se pojavljajo obdobja izboljšanja in obdobja poslabšanja.
Zato je pomembno poiskati ravnotežje med aktivnostjo in počitkom.
Če se človek ob dobrem dnevu preobremeni in poskuša nadoknaditi vse, česar prejšnje dni ni mogel narediti, lahko temu sledi izrazitejše poslabšanje.
Pri dolgoročnem obvladovanju zato pomaga postopno in enakomerno razporejanje dejavnosti.
Pomembno je tudi razumevanje bližnjih. Ker fibromialgija navzven pogosto ni vidna, lahko bolniki naletijo na nerazumevanje okolice. Človek je lahko videti povsem zdrav, hkrati pa ima izrazito bolečino, utrujenost in težave s koncentracijo.
Podpora družine, prijateljev in zdravstvenega tima lahko zato pomembno pomaga pri življenju s kronično boleznijo.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Razširjene bolečine in utrujenosti ni dobro avtomatično pripisati fibromialgiji. Podobne težave lahko povzročajo številna druga stanja, zato je ob dolgotrajnih simptomih potreben zdravniški pregled.
Zdravnik bo glede na težave presodil, ali so potrebne dodatne preiskave za izključitev drugih vzrokov.
Posebej pomembna je ponovna zdravniška ocena, če se pojavijo novi ali neobičajni simptomi, na primer izrazito otekanje sklepov, nepojasnjena vročina, nenamerno hujšanje, izrazita mišična oslabelost ali drugi znaki, ki niso značilni za običajen potek fibromialgije.
Diagnoza fibromialgije namreč ne pomeni, da moramo vsako novo težavo avtomatično pripisati tej bolezni.
Nasvet farmacevtov Lekarne Plavž
Pri fibromialgiji običajno ni ene tablete ali enega ukrepa, ki bi odpravil vse težave. Najboljši rezultati so praviloma doseženi s kombinacijo različnih pristopov, prilagojenih posamezniku.
Pomembno vlogo imajo postopno uvajanje redne telesne aktivnosti, urejen spanec in ustrezno zdravljenje posameznih simptomov.
Če jemljete več zdravil za bolečino, spanje ali razpoloženje, je pomembno preveriti tudi njihove medsebojne interakcije in možnost neželenih učinkov. Pred dodajanjem zdravil brez recepta ali prehranskih dopolnil se je smiselno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom v Lekarni Plavž.
Pogosta vprašanja o fibromialgiji (FAQ)
Ali se fibromialgija da pozdraviti?
Trenutno ne poznamo zdravljenja, ki bi fibromialgijo dokončno odpravilo. Obstajajo pa različni načini zdravljenja in samopomoči, s katerimi lahko zmanjšamo simptome in izboljšamo kakovost življenja. Običajno je najučinkovitejša kombinacija telesne aktivnosti, ustreznega zdravljenja simptomov ter vedenjskih in psiholoških pristopov.
Kako ločiti fibromialgijo od revmatoidnega artritisa?
Obe bolezni lahko povzročata bolečino in utrujenost, vendar je revmatoidni artritis vnetna avtoimunska bolezen sklepov, medtem ko fibromialgija ne povzroča značilnega vnetja in poškodb sklepov. Pri razlikovanju so pomembni simptomi, klinični pregled in po potrebi laboratorijske ter druge preiskave. Obe bolezni sta lahko prisotni tudi hkrati.
Ali fibromialgija prizadene tudi moške?
Da. Fibromialgija lahko prizadene ženske in moške ter ljudi različnih starosti, čeprav je pogostejša pri ženskah in se pogosto začne v srednjih letih.
Katera zdravila pri fibromialgiji so na voljo brez recepta?
Za samozdravljenje bolečine so sicer na voljo nekatera običajna protibolečinska zdravila brez recepta, vendar je pomembno vedeti, da nesteroidna protivnetna zdravila niso posebej učinkovita proti osnovni bolečini fibromialgije, saj fibromialgija ni vnetna bolezen.
Če so bolečine dolgotrajne ali je fibromialgija že diagnosticirana, ni smiselno dalj časa samostojno jemati protibolečinskih zdravil brez posveta. Farmacevt lahko preveri, ali je izbrano zdravilo glede na druga zdravila in zdravstveno stanje primerno, zdravljenje same fibromialgije pa naj bo dogovorjeno z zdravnikom.
Zaključek
Fibromialgija je kronično stanje z razširjeno bolečino, povečano občutljivostjo na bolečino, utrujenostjo, motnjami spanja in pogosto tudi težavami s koncentracijo ter spominom. Čeprav pri preiskavah običajno ne najdemo vnetja ali poškodbe mišic in sklepov, ki bi pojasnila intenzivnost težav, je bolečina resnična. Povezana je s spremenjenim načinom zaznavanja in obdelovanja bolečinskih signalov v živčnem sistemu.
Natančen vzrok fibromialgije še ni pojasnjen, prav tako za zdaj ne poznamo zdravila, ki bi bolezen dokončno pozdravilo. Zdravljenje je zato usmerjeno v obvladovanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja.
Pomembno mesto imajo redna in postopno stopnjevana telesna aktivnost, urejanje spanja, fizioterapija, psihološki pristopi ter po potrebi zdravila, ki jih zdravnik izbere glede na prevladujoče simptome posameznika.
Ker se fibromialgija pri vsakem človeku kaže nekoliko drugače, tudi zdravljenje ni enako za vse. Pogosto je potrebno nekaj časa, da bolnik skupaj z zdravstvenim timom najde kombinacijo ukrepov, ki mu najbolj pomaga.
Vsebino pripravili farmacevti Lekarne Plavž.
