Specifikacije
PuppIMMUNE je inovativna imunska podpora pasjim in mačjim mladičem s pomočjo dodanih imunskih kompleksov – laktoferinom in nukleotidi.
Lastnosti
LAKTOFERIN je glikoprotein, shranjen v granulah polimorfonuklearnih granulocitov in se sprošča ob vnetju ter ima pomembno vlogo pri obrambi organizma. V telesu ga najdemo predvsem v mleku, slini, solzah, urinu, žolču in semenski tekočini. Nudi nespecifično imunost, obenem je vezalec železa, kar inhibira mikroorganizme in ima bakteriostatičen učinek. Laktoferin ima tudi baktericidno vlogo, saj se veže na celično membrano na po gramu negativnih bakterij in jo poškoduje.
Peroralno dajanje laktoferina vpliva na zmanjšano proliferacijo bakterij in njihovo translokacijo v prebavilih, saj je potrjena nižja fekalna koncentracija E. coli in Clostridium perfringens bakterij.
Študije kažejo, da ima laktoferin vpliv na celično adhezijo in signalizacijo nevtrofilcev. Delovanje levkocitov je odvisno od družine integrinov. Pomanjkanje integrinov vodi v pomanjkljivo imunost.
Raziskave beležijo ugodne rezultate pri psih z napako – nevtrofilno disfunkcijo, tudi LAD (Leukocyte adhesion deficiency) – saj dolgotrajno peroralno dajanje laktoferina poveča izražanje ß2-integrina na nevtrofilcih in posledično poveča proizvodnjo O2-, fagocitno aktivnost in adherenco.
Pri samicah z nevtrofilno disfunkcijo so po dveh tednih peroralnega prejemanja laktoferina postopoma izzvenevali klinični znaki respiratornega obolenja, konjuktivitisa, uveitisa in rinitisa.
Pri samcih z okvaro CLAD so se po 4 -tedenskem prejemanju peroralnega laktoferina zmanjšali klinični znaki: kašelj, mukopurulentni izcedek iz nosnic ter motnost roženice.
Pljučnica in zamašen nos so izzveneli po 94. dneh prejemanja laktoferina.
FIV – mačkam se je po prejemanju peroralnega laktoferina izboljšala nevtrofilna fagocitna aktivnost.
NUKLEOTIDI
Edinstvena sestava visoko koncentriranih nukleotidov > 40 % prostih 5’-mono fosfat in > 80 % skupnih nukleinskih kislin
Nukleotidi so le delno esencialni, saj jih za osnovne potrebe lahko organizem proizvaja sam. Pri mladičih in pri poškodbah tkiv odraslih, so potrebe po nukleotidih višje, kar pa lahko dosežemo z eksogenim dodajanjem.
V osnovi ločimo tri vire nukleotidov:
• Sintetizirani, na novo (potrebujejo več energije za nastanek, predvsem ATP).
• Reciklirani: odvisno od prostih baz purina in pirmidina. Reciklira se cca 90 % vseh in pri tem porabi dosti manj energije kot sinteza na novo.
• Eksogeno dodajanje: predvsem pomembno za tkiva, v katerih je omejena možnost nastajanja nukleotidov, kot v črevesni mukozi, hematopoetskih celicah, levkocitih, eritrocitih, limfocitih.
Rezultati študij na živalih kažejo, da nukleotidi ugodno vplivajo na integriteto in težo črevesne mukoze, višino resic, aktivnost encimov, kot maltaza, sukraza in laktaza in zmanjšajo tveganje za nastanek driske (infanti). Vnos nukleotidov z obrokom izboljša sestavo črevesne flore, saj vzpodbuja rast bifidobakterij in lactobacilusa, obenem se zmanjša število enterobakterij. Nukleotidi vplivajo na pojačano proizvodnjo od limfocitov T odvisnih protiteles, morda preko kognitivne celično-celične interakcije. Poveča se odpornost proti bakterijskim infekcijam, saj vplivajo na proliferacijo, diferenciacijo in maturacijo nevtrofilcev. Prehodno povišajo citotoksičnost celic ubijalk in proizvodnjo Il-2, IG-gama ter zmanjšajo aktivacijo makrofagov.
Raziskave vpliva nukleotidov na pasje mladiče beležijo povišano število IgG, IgM in IgA v primerjavi s kontrolno skupino, boljši imunski odziv in proliferacijo limfocitov.
V luči znanstvenih rezultatov zaključujemo, da nukleotidi izboljšajo humoralni imunski odgovor in imunski status sesnih mladičev. Z nukleotidi obogaten obrok je mladičem v pomoč v kritičnem obdobju razvoja imunskega sistema in hitro rastočih tkiv.
Namen uporabe
- stres
- nižja telesna teža
- med in po cepljenju
- bakterijske okužbe
- virusne okužbe (kot parvovirus)
- parazitarne okužbe (Giardia sp., Demodex sp.)
Nudi inovativno imunsko podporo mladičem.
Kdaj uporabiti
Takoj po rojstvu, ko je večje tveganje za infekcijske bolezni. V zgodnji fazi razvoja je telo mladiča zaščiteno z maternalnimi protitelesi, in ko začnejo padati, se imunska zaščita mladiča oslabi (imunska vrzel) in takrat je obdobje, nevarno za okužbe.
1 mala dozirna žlička (0,5 g) na 2,5 kg telesne teže na dan.
Vmešano v dnevni obrok, najbolje v mokro hrano.
V kolikor žival je suho hrano, hrano navlažite in posujte prašek po hrani.
Priporočeno obdobje uporabe: od obdobja sesanja do šestih mesecev starosti.
Po uporabi embalažo tesno zaprite. Vsebine ne posipajte okrog.
proizvod kvasovk (min. 40 % prostih nukleotidov), pivske kvasovke; mlečni proizvodi (laktoferin 1,25 %).
