Prebavne težave

Prebavila so zelo pomemben organski sistem. Poleg tega, da sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da telo iz nje dobi hranila in energijo, izločajo nerabne ostanke, so povezana tudi z drugimi pomembnimi organi, npr. tudi možgani. Zelo pomembno je ohranjati zdravo črevesno mikrobioto (mikrofloro). Zdravje prebavil vpliva na splošno počutje, kožo, imunski sistem (1,2).

Prebavne težave so širok pojem in lahko zajemajo kopico nevšečnosti, saj prebavila potekajo od ust do zadnjika. Čedalje več ljudi se sooča z različnimi neprijetnimi simptomi prebavnih motenj, ki so lahko v veliko primerih sicer neškodljivi, a so lahko zelo neprijetni, zlasti če so dolgotrajni. Lahko se pojavljajo posamično, pogosto pa so povezani med seboj in ljudje lahko občutijo različne simptome hkrati (2). Znaki prebavnih težav se lahko med seboj tudi prekrivajo (3).

Najpogostejše prebavne težave so:

• Driska (driska je prebavna motnja, za katero je značilno mehko ali tekoče blato, pogostejše odvajanje blata (≥ 3-krat v 24 urah) in večja količina blata kot sicer) (3)
• Zaprtje (zaprtje je motnja v odvajanju, kjer ni vedno pomembno le število odvajanj (2 ali manj na teden), temveč tudi simptomi in znaki, ki nastanejo zaradi nerednega odvajanja: trdo blato, bolečine v trebuhu, napenjanje, pojav krvi v blatu, izmenjavanje driske in zaprtja. Zaprtje je vedno pogostejša nadloga tudi pri otrocih) (3)
• Želodčne težave (se kažejo kot bolečine in nelagodje v zgornjem delu trebuha in spodnjem delu prsnega koša, občutek polnosti želodca, napenjanje po hrani, spahovanje, slabost in zgaga (pekoč občutek v žlički) (3).
• Krči (zelo pogosto se pojavljajo pri dojenčkih v začetnih mesecih življenja) (3)
• Razdražljivo črevo (sindrom razdražljivega črevesja je med najpogostejšimi funkcionalnimi motnjami prebavil. Pri funkcionalnih motnjah prebavil s preiskavami ne najdemo organskega vzroka za težave – ni bolezenskih sprememb v prebavnem traktu, bolnik pa ima vseeno izražane težave, ki imajo lahko velik vpliv na kakovost življenja) (3)
• Napihnjenost (napihnjenost se kaže kot nelagodje v trebuhu, spuščanje vetrov, blažje bolečine v trebuhu, spahovanje, povečan obseg trebuha.) (3)
• Napenjanje (napenjanje je nabiranje plinov v črevesju in želodcu, pomeni odvajanje plinov iz črevesja.) (3)
• Bolečine v trebuhu (bolečina v zgornjem delu trebuha je pogosta težava, vzroki so lahko GERB (gastroezofagealna refluksna bolezen) ter razjeda na želodcu in dvanajstniku idr.) (3)

Kako si lahko pomagamo sami in kdaj obiskati zdravnika?

Pri blažjih težavah lahko poiščemo nasvet v lekarni, kadar pa so težave resnejše, trajajo dlje časa, ne minejo kljub samozdravljenju ali pa gre za osebo rizične skupine- dojenček, otrok, nosečnica, starostnik, kronični bolnik, pa je potrebno k zdravniku.

V prispevku se bomo osredotočili predvsem na pregled probiotikov.

PREHRANSKA DOPOLNILA IN ZDRAVILA, KI SE UPORABLJAJO PRI PREBAVNIH TEŽAVAH

PROBIOTIKI

Vloga probiotikov

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v dovoljšni količini vneseni v telo ugodno vplivajo na naše zdravje in počutje (definicija FAO/WHO, 2001) (4). Probiotične ali mlečnokislinske bakterije pomagajo pri vzpostavljanju in vzdrževanju ravnovesja ter delovanju črevesne mikroflore (1,4). Lahko izboljšajo prebavo, pomagajo varovati črevesno sluznico, vzdržujejo kislinsko-bazično ravnovesje, ki je ključno za delovanje encimov, preprečujejo razmnoževanje škodljivih bakterij- patogenov in komunicirajo z imunskim sistemom (4). Mehanizmi delovanja v glavnem slonijo na preprečevanju oz. odpravljanju disbioze (neravnovesja med dobrimi in slabimi mikrobi) z delovanjem proti patogenom (5). Probiotiki sproščajo sekundarne metabolite s protibakterijskim ali protiglivičnim delovanjem ter tekmujejo s patogeni za hranila ter površino črevesne sluznice za poselitev (5). Poleg tega nekateri metaboliti probiotikov izboljšujejo pregradno funkcijo sluzničnih epitelijev, nekateri pa delujejo imunomodulatorno in zavirajo hiperaktivni imunski odziv gostitelja, ki je značilno za vnetne bolezni (5). Torej, mikrobiota igra ključno vlogo pri vzdrževanju homeostaze in zdravega črevesja (6).

Različni učinki različnih sevov

Izvedenih je bilo veliko študij, kjer so proučevali učinke različnih vrst sevov za različne indikacije ter tudi kolikšno število bakterij je zadostovalo za učinek. V izdelku je pomembna učinkovitost ohranjanja živosti bakterij, da jih do uporabe preživi zadostno število (5,7). Namreč določeni sevi so učinkoviti pri nižjih CFU (colony-forming unit) kot pri drugih-  pri različnih sevih je za dosego učinka potrebno večje število bakterij kot pri drugih. Tudi odmerjanje je različno (7).  Najpogostejši probiotiki, ki se uporabljajo so iz vrst Lactobacillus in Bifidobacterium, uporabljajo pa se tudi  kvasovke Saccharomyces boulardii ter nekatere vrste E.coli in Bacillus (7). Uporabljeni sevi ne smejo vsebovati genov za odpornost na antibiotike (5,7), da je ne bi prenesli na druge bakterije. Pri kavasovkah te bojazni ni.

Svetovna gastroenterološka organizacija (WGO) je objavila splošne smernice za probiotike in prebiotike, ki prikazujejo povzetke dokazov učinkovitosti probiotikov in prebiotikov pri odraslih in otrocih (6). Dostopne so na strani:  English | World Gastroenterology Organisation

Tako so se, (če zelo na kratko interpretiramo tabele 8 in 9 z navedene strani samo z oznako vrste, ne pa tudi seva, kar sicer zahteva taksonomija in je bistveno za kateri sev gre, a zaradi poljudnosti članka ne bomo navajali tako natančno, moramo pa se tega seveda zavedati- da so oznake sevov še natančneje specificirane in so zahtevane za navedbe na izdelkih) :

• pri akutnih driskah izkazali Lactobacillus paracasei ali rhamnosus GG, Enterococcus faeciumin , kvasovke Saccharomyces boulardii,
• pri z antibiotiki povzročeni driski kombinacija Lactobacillus acidophilus in casei, L. rhamnosus GG, L. reuteri, ter še nekatere druge kombinacije različnih sevov
• pri diareji povzročeni s Clostridium difficile Lactobacillus acidophilus in casei, kvasovke Saccharomyces boulardii ter nakatere kombinacije
• kot dodatek k terapiji za izkoreninjenje bakterije Helicobacter pylori, ki se naseli v želodcu in povzroča težave: Lactobacillus rhamnosus GG, Saccharomyces boulardii, kombinacija Bifidobacterium animalis in Lactobacillus rhamnosus GG, kombinacija dveh sevov iz vrste Lactobacillus reuteri in druge
• pri sindromu razdražljivega črevesa Bifidobacterium bifidum, Lactobacillus plantarum ter kombinacije

Vsak sev ima specifične značilnosti in lahko ima različne koristi za zdravje. Pomembno je izbrati sev, ki je dobro raziskan in ima dokaze o svoji učinkovitosti (7).

Poleg antibiotikov na sestavo mikrobiote vplivajo še številna druga zdravila: zaviralci protonske črpalke, nesteroidni antirevmatiki, peroralni dodatki železa (9). Tudi v teh primerih lahko neželene učinke zdravil ublažimo s probiotiki (9).

Bežen pregled probiotikov na tržišču

Na tržišču je veliko vrst probiotikov. Oznake »probiotik« Evropska agencija za varnost hrane ne dovoljuje na izdelkih, ki so registrirani kot hrana ali prehransko dopolnilo, temveč le na tistih, ki so registrirani kot zdravila (7). V Sloveniji jih je takih le nekaj (7).

V spodnji preglednici so prikazani nekateri izdelki s probiotičnimi bakterijami in kvasovkami na slovenskem tržišču

Tabela 1: Pregled nekaterih izdelkov s probiotiki

Kot vidimo je izbira ustreznega probiotika kar zahtevna, ampak si lahko pomagamo z zgoraj omenjenimi izsledki raziskav. Nekateri so shranjeni v kapsulah, nekateri v vrečkah, spet drugi v tekočini (Prolife suspenzija z Lactobacilli, kaplljice pa tudi izdelki kot so EM Fermental, Vitabiosa), nekateri vsebujejo še druge dodatke kot so vitamini D, drugi vitamini cink, prebiotiki (specifični substrati – »hrana« za probiotike).

Pri jemanju probiotikov je pomembno še, da se kapsule s probiotiki vzame iz ovojnine tik pred zaužitjem in ne shranjuje v posodicah, saj bi jih s tem izpostavili kisiku in vlagi, kar bi negativno vplivalo na njihovo obstojnost. Pri jemanju antibiotikov in probiotikov je potrebno upoštevati zamik vsaj 3 ure.

OSATALI PRIPRAVKI IN ZDRAVILA PRI LAJŠANJU PREBAVNIH TEŽAV

Pri vetrovih in napenjanju si lahko pomagamo še z

• aktivnim ogljem, ki zaradi velike specifične površine veže nase pline ali strupe,
• pripravki s simetikonom, ki zmamnjšajo površinsko napetost zračnik+h mehurčkov v delno prebavljeni hrani (npr. izdelki: Sab Simplex, Simaktiv)
• z zdravili rastlinskega izvora– kapljice proti krčem, ki vsebujejo karminativne učinkovine- to so snovi, ki pomagajo odvajati črevesne pline (Kapljice proti krčem, Iberogast- zdravilo rastlinskega izvora s kombinacijo zelišč z večciljnim delovanjem)

Pri želodčnih težavah se uporablja zdravila za zmanjšanje želodčne kisline, ki preprečujejo poškodbe zgornjega gastrointestinalnega trakta, ne pa tudi  spodnjega in lahko povzročijo disbiozo in zato tudi tu lahko omili težave jemanje probiotikov.

Zaključek

V današnjem času se večinoma prehranjujemo nepravilno, uživamo procesirano in termično obdelano hrano, smo izpostavljeni stresu ali se zdravimo z antibiotiki. Zato se vse pogosteje dogaja, da se ravnovesje med dobrimi in slabimi mikrobi poruši in takrat se lahko pojavi disbioza, ki vodi do različnih prebavnih težav, slabšega počutja… Zato je zelo pomembno, da si prizadevamo spremeniti nezdrav življenjski slog, piti dovolj tekočine (nesladkane vode), uživati dovolj vlaknin, hrano dobro prežvečiti in ne požirati velikih kosov, se redno gibati, po možnosti izvajati tudi jogo in se izogibati slabim razvadam.

Avtor članka: Barbara Rekar, mag. farm.

Opozorila za zdravila in prehranska dopolnila:

Izdelek je zdravilo. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Za zdravje sta izjemno pomembna raznolika in uravnotežena prehrana ter zdrav način življenja.

Viri

1. Pisk, N. Samozdravljenje- priročnik za bolnike, SFD 2011
2. Mnogo ljudi ima neprijetne prebavne težave.
3. Odrasli in prebava – WAYA
4. Prebavne težave | Lek
5. Grilc, N.K., Zupančič, Š., Kristl, J. 2024. Napredek in izzivi v razvoju živih bioterapevtskih izdelkov. Farmacevtski vestnik, št. 5, letnik 75, str. 367-374
6. Probiotiki – Prehrana
7. Šimenc, M. 2025. Vloga probiotikov. Moje zdravje, št 85, letnik 13, str. 35-36
8. Naslovna – AbelaPharm
9. Šimenc, M. 2024. Vpliv zdravil na črevesno mikrobioto- kako si pomagamo. Moje zdravje, št. 78, letnik 11, str. 38-40

Dostopano do informacij: oktober 2025