Impetigo je zelo nalezljiva bakterijska okužba površinskih plasti kože, za katero se uporablja tudi izraz sladke kraste. Najpogosteje se pojavlja pri majhnih otrocih, predvsem v predšolskem obdobju, vendar lahko zbolijo tudi starejši otroci in odrasli.
Za impetigo so značilne kožne spremembe, iz katerih se razvijejo debele rumenkaste oziroma medeno obarvane kraste. Najpogosteje jih opazimo na obrazu, zlasti okoli nosu in ust, lahko pa se pojavijo tudi na rokah, nogah in drugih delih telesa.
Okužbo najpogosteje povzročata bakteriji Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes. Bakterije lahko v kožo vstopijo skozi drobne poškodbe, praske, pike žuželk ali že obstoječe kožne spremembe. Impetigo se lahko hitro širi z enega dela kože na drugega in med ljudmi, zato sta pravočasno zdravljenje in dobra higiena pomembna tudi za preprečevanje širjenja okužbe v družini, vrtcu ali šoli.
Kaj je impetigo?
Impetigo je gnojna bakterijska okužba vrhnjega sloja kože. Bakterije kožo najprej poselijo, nato pa lahko skozi majhne poškodbe kožne pregrade prodrejo v površinske plasti kože in povzročijo okužbo.
Poznamo dve glavni obliki impetiga:
Nebulozni impetigo je najpogostejša oblika. Kožne spremembe se običajno začnejo kot drobne rdečkaste spremembe, iz katerih se razvijejo majhni mehurčki ali pustule. Ti hitro počijo, izloček pa se posuši in nastanejo značilne medeno rumene oziroma zlato rumene kraste.
Bulozni impetigo je oblika, pri kateri nastanejo večji, ohlapni mehurji, napolnjeni s tekočino. Povzročajo ga določeni sevi bakterije Staphylococcus aureus, ki izločajo toksine in povzročijo ločevanje površinskih plasti kože. Bulozni impetigo zahteva zdravniško obravnavo in ustrezno zdravljenje.
Kaj je ektima?
Ektima je globlja okužba kože, sorodna impetigu, pri kateri okužba sega skozi povrhnjico v globlje plasti kože.
Pri ektimi nastanejo razjede, prekrite s krastami, in ker okužba sega globlje kot pri običajnem impetigu, lahko po zacelitvi ostanejo brazgotine.
Zakaj je impetigo tako pogost pri otrocih?
Impetigo se lahko pojavi v katerikoli starosti, vendar je posebej pogost pri otrocih med 2. in 5. letom starosti.
Razlogov je več. Otroci imajo pogosto drobne praske, odrgnine, pike žuželk in druge poškodbe kože. Med igro imajo veliko tesnih telesnih stikov, v vrtcih pa si delijo prostor, igrače in številne površine.
Majhni otroci se tudi pogosteje dotikajo obraza in kožnih sprememb. Če se otrok dotakne okužene spremembe in nato drugega dela telesa, lahko bakterije prenese tudi na lastno kožo. Zato se impetigo v kolektivih lahko razširi zelo hitro.
Simptomi impetiga
Pri nebuloznem impetigu se na koži najprej pojavijo drobne rdečkaste spremembe, iz katerih se lahko razvijejo majhni mehurčki ali pustule. Ti hitro počijo, izloček pa se posuši in nastanejo značilne medeno rumene oziroma zlato rumene kraste.
Spremembe se najpogosteje pojavljajo na izpostavljenih delih telesa, predvsem:
- okoli nosu in ust,
- na obrazu,
- na rokah,
- na nogah.
Pojavijo se lahko tudi na drugih delih telesa. Ker je impetigo zelo nalezljiv, se lahko bakterije z dotikanjem in praskanjem prenesejo na druge predele kože ali na druge osebe.
Spremembe pri impetigu običajno niso izrazito boleče, lahko pa srbijo ali povzročajo nelagodje. Pri omejeni okužbi otrok pogosto nima vročine ali izrazitega splošnega slabega počutja. Včasih se lahko povečajo tudi bezgavke v bližini prizadetega področja.
Če se spremembe hitro širijo, postanejo izrazito boleče, se pojavi vročina ali se otrok počuti slabo, je potreben zdravniški pregled.
Impetigo ali herpes?
Herpes simplex praviloma povzroča skupke drobnih bolečih mehurčkov, pogosto s predhodnim pekočim, zbadajočim ali mravljinčastim občutkom. Impetigo pa je značilen predvsem po površinskih mehurčkih oziroma pustulah in medeno rumenih krastah.
Videz je lahko včasih podoben, poleg tega pa se lahko bakterijsko okuži tudi druga kožna sprememba. Zato diagnoze ni smiselno postavljati samo na podlagi enega znaka ali fotografije.
Če nismo prepričani, za kakšno spremembo gre, je primeren pregled pri zdravniku.
Kaj povzroča impetigo?
Glavna povzročitelja sta bakteriji: Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes oziroma betahemolitični streptokok skupine A.
Nebulozni impetigo lahko povzroča ena ali druga bakterija oziroma obe, samo s pregledom kožnih sprememb pa povzročitelja praviloma ni mogoče zanesljivo razlikovati.
Mikrobiološke preiskave pri značilnem, nezapletenem impetigu običajno niso potrebne. Zdravnik diagnozo največkrat postavi na podlagi videza kožnih sprememb. V določenih primerih pa lahko odvzame bris spremembe za mikrobiološko preiskavo.
Kako bakterije vstopijo v kožo?
Zdrava kožna pregrada predstavlja pomembno zaščito pred mikroorganizmi. Če je poškodovana, bakterije lažje prodrejo v površinske plasti kože.
Vstopno mesto so lahko:
- praske in odrgnine,
- piki žuželk,
- razpokana koža,
- mesta praskanja,
- ekcem oziroma atopijski dermatitis,
- garje,
- druge poškodbe in vnetja kože.
Poškodovana kožna pregrada poveča dovzetnost za bakterijske okužbe kože, med katere spada tudi impetigo. Večje tveganje je zato pri otrocih z razdraženo, poškodovano ali pogosto spraskano kožo.
Pri otrocih z atopijskim dermatitisom je pomembna redna nega kože in ustrezno obvladovanje osnovne bolezni, saj praskanje dodatno poškoduje kožo in bakterijam olajša vstop.
Kako se impetigo prenaša?
Impetigo je zelo nalezljiv. Bakterije se lahko prenesejo z neposrednim stikom z okuženo kožo oziroma izločkom iz kožnih sprememb. Možen je tudi posreden prenos prek predmetov, ki so bili v stiku z okuženim predelom.
To so lahko predvsem:
- brisače,
- posteljnina,
- oblačila,
- predmeti za osebno nego.
Bakterije lahko bolnik s praskanjem prenese tudi z enega dela svojega telesa na drugega.
Dejavniki tveganja
Najpomembnejši dejavnik tveganja je tesen stik z okuženo osebo. Zato se impetigo lažje širi v družinah, vrtcih, šolah in drugih okoljih, kjer je veliko tesnih stikov.
Tveganje povečujejo tudi:
- poškodovana kožna pregrada,
- atopijski dermatitis in druga srbeča kožna obolenja,
- garje,
- praske in piki žuželk,
- toplo in vlažno okolje,
- okoliščine, v katerih je veliko neposrednega telesnega stika.
Kako zdravimo impetigo?
Zdravljenje je odvisno od oblike, obsega kožnih sprememb, splošnega zdravstvenega stanja in tveganja za zaplete.
Pomembno je, da impetiga ne zdravimo samo zato, da bi kraste hitreje izginile. Ustrezno zdravljenje zmanjšuje širjenje okužbe na druge ljudi in druge dele telesa ter tveganje za zaplete.
Pri impetigu je pomembna nežna nega prizadete kože. Kožne spremembe lahko previdno očistimo, zmehčane kraste pa nežno odstranimo, ne da bi kožo drgnili ali poškodovali.
Pri tem lahko uporabimo obkladke s fiziološko raztopino, ki pomagajo zmehčati kraste in očistiti izloček s površine kože. Krast ne trgamo na silo, saj lahko s tem dodatno poškodujemo kožo.
Po vsakem dotikanju ali negi kožnih sprememb si je treba temeljito umiti roke, da zmanjšamo možnost prenosa bakterij na druge dele telesa ali druge osebe.
Lokalno antibiotično zdravljenje
Pri manjšem številu omejenih kožnih sprememb lahko zdravnik glede na klinično sliko predpiše lokalno zdravljenje, ki lahko vključuje tudi antibiotično mazilo.
Antibiotičnih mazil ne uporabljamo samoiniciativno ali iz zaloge prejšnjega zdravljenja. O njihovi uporabi naj odloči zdravnik, saj je pomembna pravilna diagnoza in ustrezna izbira zdravljenja.
Nepotrebna, predolga ali ponavljajoča se uporaba antibiotikov lahko prispeva tudi k razvoju odpornosti bakterij proti antibiotikom.
Kdaj je potrebno zdravljenje z antibiotikom v obliki tablet?
Pri razširjenem impetigu, bulozni obliki, izrazitejših simptomih ali povečanem tveganju za zaplete lahko zdravnik presodi, da je potrebno zdravljenje z antibiotikom, ki deluje sistemsko.
Takšno zdravljenje je lahko potrebno tudi, če se okužba kljub začetnemu zdravljenju širi ali ne izboljšuje oziroma če se pojavijo znaki splošne okužbe, kot sta vročina in slabo počutje.
Izbira antibiotika in način zdravljenja sta odvisna od vrste in razširjenosti impetiga, starosti in zdravstvenega stanja bolnika ter poteka okužbe. Po potrebi se opravijo tudi mikrobiološke preiskave.
Kdaj mora otrok k zdravniku?
Ob sumu na impetigo je pregled smiseln predvsem zato, ker je treba potrditi diagnozo in presoditi, ali je potrebno antibiotično zdravljenje.
Čim prej se posvetujemo z zdravnikom, če:
- se spremembe hitro širijo,
- je prizadeta velika površina kože,
- se pojavijo večji mehurji,
- je koža izrazito boleča, vroča ali otekla,
- ima otrok vročino ali je splošno prizadet,
- se pojavi gnoj ali izrazito širjenje rdečine,
- je prizadet zelo majhen dojenček,
- ima otrok oslabljen imunski sistem,
- zdravljenje ne učinkuje oziroma se stanje slabša.
Posebno pozornost zahteva tudi okužba v bližini oči.
Kdaj se lahko otrok vrne v vrtec ali šolo?
Ker je impetigo nalezljiva bakterijska okužba kože, otrok z nezdravljeno okužbo ne sodi v vrtec ali šolo. Z ustreznim zdravljenjem se kužnost zmanjša, o primernem času za vrnitev v kolektiv pa je treba upoštevati navodila zdravnika in pravila vrtca oziroma šole.
Pomembno je, da se kožnih sprememb otrok čim manj dotika in jih ne praska. Kadar je mogoče, naj bodo spremembe čiste in ustrezno pokrite, posebno pozornost pa namenimo rednemu umivanju rok in preprečevanju souporabe brisač, oblačil in drugih osebnih predmetov.
Kako preprečimo širjenje impetiga?
Ker se bakterije hitro prenašajo z rokami in neposrednim stikom, je najpomembnejša dosledna higiena rok.
Otrok naj si kožnih sprememb ne praska in ne dotika po nepotrebnem. Nohti naj bodo kratko pristriženi in čisti.
Kožne spremembe je, kadar je mogoče, priporočljivo pokriti s čisto oblogo, s čimer zmanjšamo možnost dotikanja in prenosa bakterij.
Brisač, posteljnine in oblačil, ki so v stiku z okuženimi spremembami, ne delimo z drugimi člani gospodinjstva. Priporočeno je redno pranje oblačil, posteljnine in brisač, ki jih uporablja oseba z impetigom.
Pomembno je tudi, da otrok ne praska krast, saj lahko s prsti bakterije prenese na druge dele kože.
Ali moramo razkužiti celo stanovanje?
Ne. Veliko pomembnejši so: higiena rok, čiščenje pogosto uporabljenih površin, ločene brisače, redno pranje perila ter preprečevanje neposrednega stika z okuženimi kožnimi spremembami.
Ali impetigo lahko povzroči zaplete?
Večina primerov se ob ustreznem zdravljenju pozdravi brez posledic.
Zapleti so redki, vendar so možni. Eden izmed njih je akutni poststreptokokni glomerulonefritis, torej vnetje ledvičnih telesc, ki se lahko pojavi po okužbi z določenimi sevi streptokoka.
Okužba se lahko razširi tudi globlje v kožo in podkožje.
Zato izrazitega poslabšanja, vročine, hitro napredujoče rdečine, otekline ali bolečine ne smemo prezreti.
Nasvet farmacevtov Lekarne Plavž
Pri sumu na impetigo je pomembno, da kožnih sprememb ne zdravimo na pamet z različnimi kremami, kortikosteroidi ali ostanki antibiotičnih mazil iz domače lekarne.
Medeno rumene kraste so za impetigo značilne, vendar lahko podobno izgledajo tudi nekatere druge kožne bolezni oziroma sekundarno okužene kožne spremembe.
Do pregleda skrbimo za nežno čiščenje kože, dobro higieno rok, ločene brisače ter preprečevanje praskanja in neposrednega stika drugih ljudi s spremembami.
Če zdravnik predpiše antibiotik, ga uporabljamo natančno po njegovih navodilih in zdravljenja ne prekinemo ali podaljšujemo samovoljno. Za nasvet lahko vprašate farmacevte Lekarne Plavž.
Pogosta vprašanja o impetigu (FAQ)
Ali je impetigo enak herpesu?
Ne. Impetigo je bakterijska okužba kože, ki jo najpogosteje povzročata Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes, herpes pa povzroča virus herpes simplex. Pri impetigu so zelo značilne medeno rumene kraste, pri herpesu pa se pogosto pojavijo skupki bolečih mehurčkov. Ker se videz sprememb lahko prekriva, je ob dvomu potreben pregled.
Ali impetigo po zdravljenju pusti brazgotine?
Pri površinskih oblikah impetiga se koža praviloma zaceli brez brazgotin. Pomembno je, da otrok sprememb ne praska in krast ne odstranjujemo na silo, saj lahko dodatna poškodba kože podaljša celjenje. Brazgotinjenje je verjetnejše pri globljih oblikah okužbe, kot je ektima, ali kadar pride do izrazitejše poškodbe kože.
Ali se lahko impetigo ponovi?
Da. Preboleli impetigo ne zagotavlja trajne zaščite, zato se lahko okužba pojavi ponovno. Tveganje je večje, če je koža poškodovana zaradi praskanja, atopijskega dermatitisa, pikov žuželk ali drugih kožnih sprememb, skozi katere bakterije lažje vstopijo v kožo. Pomembni so redno umivanje rok, kratki nohti, ustrezna nega poškodovane kože ter preprečevanje souporabe brisač in drugih osebnih predmetov.
Ali se odrasli lahko okužijo z impetigom?
Da. Impetigo je najpogostejši pri otrocih, zlasti med 2. in 5. letom, vendar lahko zbolijo tudi odrasli. Tveganje je večje ob tesnem stiku z okuženo osebo in pri poškodovani kožni pregradi.
Zaključek
Impetigo oziroma sladke kraste je zelo nalezljiva površinska bakterijska okužba kože, ki se najpogosteje pojavlja pri majhnih otrocih. Značilne so kožne spremembe, ki se razvijejo v medeno rumene kraste, pogosto okoli nosu in ust ter na drugih izpostavljenih delih telesa.
Okužbo najpogosteje povzročata bakteriji Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes, ki lahko vstopita skozi drobne poškodbe kožne pregrade.
Pravočasno prepoznavanje in ustrezno zdravljenje pomagata preprečiti širjenje okužbe na druge dele telesa, družinske člane in otroke v kolektivu. Pri preprečevanju širjenja so najpomembnejši higiena rok, pokrivanje sprememb, ločena uporaba brisač in perila ter upoštevanje navodil glede vrnitve v vrtec ali šolo.
Ob razširjeni okužbi, večjih mehurjih, vročini, hitrem poslabšanju ali drugih neobičajnih simptomih je potreben pregled pri zdravniku.
Vsebino pripravili farmacevti Lekarne Plavž.
