Ekcem: simptomi, vzroki, zdravljenje in nasveti za nego kože

Ekcem je pogosta vnetna bolezen kože, ki se kaže s srbenjem, suhostjo, rdečino, luščenjem in včasih tudi z mehurčki ali razpokami. Lahko se pojavi pri otrocih in odraslih, na različnih delih telesa, pogosto pa poteka v obdobjih izboljšanja in poslabšanja.

Med najbolj poznane oblike sodijo atopijski dermatitis, kontaktni dermatitis in seboroični dermatitis. Čeprav imajo nekatere skupne simptome, se razlikujejo po vzrokih, značilnih mestih pojavljanja in načinu zdravljenja.

Ekcem lahko pomembno vpliva na kakovost življenja. Vztrajno srbenje moti spanje, praskanje dodatno poškoduje kožo, vidne spremembe pa lahko povzročajo tudi psihološko obremenitev.

S pravilno nego kože, prepoznavanjem sprožilcev in ustreznim zdravljenjem simptome lahko ekcem pri večini bolnikov uspešno obvladujemo.

Kaj je ekcem?

Ekcem je izraz za skupino vnetnih kožnih sprememb, za katere so značilni srbenje, rdečina, suhost in poškodovana zaščitna funkcija kože. V ožjem pomenu se izraz pogosto uporablja za atopijski dermatitis, vendar zajema tudi druge vrste dermatitisa.

Koža ima pomembno zaščitno vlogo. Njena zunanja plast preprečuje čezmerno izgubljanje vode ter zmanjšuje vdor dražilnih snovi, alergenov in mikroorganizmov.

Pri ekcemu je kožna bariera pogosto oslabljena. Koža zato hitreje izgublja vlago, postane suha in občutljivejša za zunanje vplive. Hkrati se aktivirajo vnetni procesi, ki povzročajo srbenje in značilne kožne spremembe.

Ekcem ni nalezljiv, zato se ne prenaša z dotikom ali običajnimi vsakodnevnimi stiki.

Katere vrste ekcema poznamo?

Atopijski dermatitis

Atopijski dermatitis je kronična, ponavljajoča se vnetna bolezen kože, ki se pogosto začne že v otroštvu, lahko pa se prvič pojavi tudi v odrasli dobi.

Zanj so značilni izrazito srbenje, suha koža in ponavljajoča se vnetna žarišča.

Pri dojenčkih se spremembe pogosto pojavijo na licih in zunanjih površinah okončin, pri starejših otrocih in odraslih pa predvsem v komolčnih in kolenskih pregibih, na vratu, zapestjih in rokah.

Atopijski dermatitis je povezan z motnjami kožne bariere in imunskim vnetjem. Pogosteje se pojavlja pri ljudeh z družinsko nagnjenostjo k atopijskim boleznim, kot so astma, alergijski rinitis in atopijski dermatitis.

Pomembno je vedeti, da atopijski dermatitis ni vedno posledica alergije in da alergološko testiranje ni potrebno pri vsakem bolniku.

Kontaktni dermatitis

Kontaktni dermatitis nastane zaradi stika kože z določeno snovjo. Ločimo dve glavni obliki.

Iritativni kontaktni dermatitis nastane zaradi neposrednega draženja ali poškodbe kožne bariere. Povzročijo ga lahko pogosto umivanje rok, detergenti, čistila, topila, razkužila in dolgotrajen stik z vodo.

Pogost je pri zdravstvenih delavcih, čistilcih, frizerjih in drugih poklicih, kjer so roke pogosto izpostavljene dražilnim snovem.

Alergijski kontaktni dermatitis pa je posledica zapoznele imunske reakcije na snov, za katero se je posameznik predhodno senzibiliziral.

Pogosti kontaktni alergeni so nikelj, dišave, nekateri konzervansi, sestavine kozmetike, barve za lase in določene snovi v gumi.

Za ugotavljanje alergijskega kontaktnega dermatitisa se uporabljajo epikutani oziroma krpični testi.

Seboroični dermatitis

Seboroični dermatitis je kronična oziroma ponavljajoča se vnetna bolezen kože, ki se pojavlja predvsem na območjih z več žlezami lojnicami.

Najpogosteje prizadene lasišče, obrvi, področje ob nosu, za ušesi in včasih prsni koš.

Značilni so rdečina, luščenje in pogosto mastnejše, rumenkaste luske.

Pri nastanku sodelujejo več dejavnikov, med njimi odziv kože na kvasovke rodu Malassezia, ki so sicer običajen del kožne mikrobiote.

Seboroični dermatitis ni posledica slabe higiene.

Zdravljenje se razlikuje od zdravljenja atopijskega dermatitisa, saj se pogosto uporabljajo protiglivični pripravki, na primer s ketokonazolom, in po potrebi kratkotrajno protivnetno zdravljenje.

Druge oblike ekcema

Poleg omenjenih oblik poznamo še dishidrotični ekcem, ki se kaže z drobnimi, močno srbečimi mehurčki na dlaneh, prstih in podplatih, ter numularni ekcem, za katerega so značilna okrogla vnetna žarišča.

Pri odraslih je pogost tudi ekcem rok, ki je lahko posledica kombinacije atopijske nagnjenosti, draženja in kontaktne alergije.

Kakšni so simptomi ekcema?

Simptomi so odvisni od vrste ekcema, starosti bolnika in stopnje vnetja.

Najpogostejši so:

• Srbenje, ki je lahko zelo intenzivno in se pogosto poslabša ponoči.

• Suha in hrapava koža, ki se lahko lušči ali razpoka.

• Rdečina oziroma vnetje kože, ki je na temnejših odtenkih kože lahko videti rjavkasto, vijoličasto ali sivkasto.

• Drobni mehurčki, iz katerih lahko izteka bistra tekočina.

• Razpoke in kraste, zlasti po praskanju.

• Zadebeljena koža, ki nastane zaradi dolgotrajnega drgnjenja in praskanja.

Pri kroničnem ekcemu se lahko pojavi tudi spremenjena pigmentacija kože, ki po umiritvi vnetja vztraja še nekaj časa.

Akutni ekcem

V akutni fazi je koža pogosto izrazito vneta, srbeča in lahko otečena.

Pojavijo se lahko drobni mehurčki, rosenje in kraste.

Takšne spremembe so pogoste pri akutnem kontaktnem dermatitisu, pojavijo pa se lahko tudi ob poslabšanju drugih vrst ekcema.

Kronični ekcem

Pri dolgotrajnem vnetju in ponavljajočem se praskanju koža postane zadebeljena, suha in hrapava.

Ta pojav imenujemo lihenifikacija.

Pogoste so razpoke, zlasti na dlaneh, prstih in stopalih. Kronični ekcem lahko traja več mesecev ali let, pogosto z obdobji izboljšanja in poslabšanja.

Zakaj ekcem tako močno srbi?

Srbenje pri ekcemu nastane zaradi kompleksnega delovanja vnetnih signalnih molekul, živčnih končičev in poškodovane kožne bariere.

Praskanje lahko začasno ublaži občutek srbenja, vendar hkrati dodatno poškoduje kožo in poveča vnetje.

Nastane tako imenovani začarani krog srbenja in praskanja.

Zato zdravljenje ni usmerjeno samo v zmanjšanje rdečine, temveč tudi v obnovo kožne bariere in obvladovanje vnetja.

Slika: Ekcem se lahko kaže s suho, srbečo in vneto kožo. Redna uporaba emolientov in ustrezno zdravljenje pomagata obvladovati simptome.

Kaj povzroča ekcem?

Ekcem nima enega samega vzroka. Pri različnih vrstah sodelujejo genetski, imunski in okoljski dejavniki.

Genetska nagnjenost

Pri atopijskem dermatitisu ima dednost pomembno vlogo.

Pri nekaterih bolnikih so prisotne spremembe v genu za filagrin, beljakovino, ki sodeluje pri pravilni zgradbi in delovanju kožne bariere.

Zmanjšana funkcija filagrina lahko prispeva k večji izgubi vode skozi kožo in občutljivosti za dražilne snovi.

Vendar vsi bolniki z atopijskim dermatitisom nimajo teh genetskih sprememb, zato nastanka bolezni ne moremo pojasniti samo z dednostjo.

Okoljski dejavniki in dražilne snovi

Med pogostimi sprožilci poslabšanja ekcema so:

• agresivna mila in detergenti,

• dišave v kozmetičnih izdelkih,

• pogosto umivanje in dolgotrajen stik z vodo,

• suh zrak in nizke temperature,

• vročina in potenje,

• groba ali dražeča oblačila,

• določeni kontaktni alergeni.

Sprožilci se razlikujejo med posamezniki. Izdelek, ki ga ena oseba dobro prenaša, lahko pri drugi povzroči draženje.

Ali stres poslabša ekcem?

Psihološki stres lahko pri nekaterih bolnikih poslabša srbenje in vnetje kože.

Hkrati lahko ekcem zaradi srbenja, motenega spanja in vidnih sprememb povečuje psihološko obremenitev.

Povezava je zato pogosto obojestranska.

Stres ni edini vzrok ekcema, vendar je njegovo obvladovanje lahko pomemben del celostne obravnave bolezni.

Vpliv prehrane na ekcem

Prehrana je pogosto predmet številnih vprašanj, predvsem pri starših otrok z atopijskim dermatitisom.

Pomembno je poudariti, da ekcem pri večini bolnikov ni posledica prehranske alergije.

Pri delu otrok, zlasti z zmernim do hudim atopijskim dermatitisom, so lahko prisotne tudi alergije na hrano. Vendar to ne pomeni, da je treba iz prehrane preventivno izključevati mleko, jajca, gluten ali druge skupine živil.

Nepotrebne izločevalne diete lahko povzročijo prehranska pomanjkanja in pri otrocih vplivajo na rast.

Izločanje živil je smiselno le ob ustrezno potrjeni alergiji oziroma po strokovni presoji zdravnika.

Za rutinsko uporabo posebnih diet ali prehranskih dopolnil za zdravljenje ekcema ni dovolj zanesljivih dokazov.

Kako zdravimo ekcem?

Zdravljenje je odvisno od vrste ekcema, njegove resnosti, prizadetega dela telesa in starosti bolnika.

Pri atopijskem dermatitisu sta temelj zdravljenja redno obnavljanje kožne bariere z emolienti in ustrezno protivnetno zdravljenje ob poslabšanju. Pri kontaktnem dermatitisu je poleg nege ključno prepoznavanje in izogibanje povzročitelju, pri seboroičnem dermatitisu pa se pogosto uporabljajo protiglivični pripravki.

Emolienti – osnova vsakodnevne nege kože

Emolienti so izdelki, ki pomagajo zmanjševati izgubo vode iz kože, izboljšujejo njeno navlaženost in podpirajo zaščitno funkcijo kožne bariere.

Mednje sodijo kreme, balzami in mazila, namenjeni suhi, zelo suhi in k ekcemu nagnjeni koži.

Njihova redna uporaba lahko zmanjša suhost in srbenje ter pomaga podaljšati obdobja med poslabšanji atopijskega dermatitisa.

Pomembno je, da emolient uporabljamo vsak dan, tudi kadar na koži ni vidnih znakov vnetja.

Pri izbiri upoštevamo stanje kože:

• Lahke kreme so lahko primerne za dnevno uporabo in manj suho kožo.

• Bogatejši balzami so pogosto ustreznejši za izrazito suho kožo.

• Mazila z večjim deležem maščob pomagajo zmanjševati izgubo vode in so lahko koristna pri zelo suhi koži.

Za občutljivo in atopijsko kožo praviloma izbiramo izdelke brez dodanih dišav.

Noben posamezen emolient ni najboljši za vse bolnike. Pomembno je, da izdelek koža dobro prenaša in ga posameznik uporablja dovolj redno.

Dermokozmetična nega kože, nagnjene k ekcemu

Pri koži, nagnjeni k ekcemu oziroma atopijskemu dermatitisu, je pomembna redna uporaba nežnih čistilnih izdelkov in negovalnih pripravkov, ki pomagajo ohranjati vlažnost kože ter podpirajo njeno zaščitno pregrado. Prednost imajo izdelki, razviti za suho, občutljivo in k draženju nagnjeno kožo.

Nežno čiščenje kože

A-Derma Exomega Control emolientni čistilni gel je namenjen vsakodnevnemu čiščenju zelo suhe kože in kože, nagnjene k atopijskemu dermatitisu. Nežno odstranjuje nečistoče, pomaga zaščititi kožo pred izsuševanjem in ohranja njen fiziološki pH. Primeren je za dojenčke, otroke in odrasle.

La Roche-Posay Lipikar Huile Lavante AP+ olje za umivanje je namenjeno nežnemu čiščenju zelo suhe in občutljive kože. Omogoča umivanje brez nepotrebnega drgnjenja ter je primerno za vsakodnevno higieno obraza in telesa, tudi pri dojenčkih.

Eucerin AtopiControl čistilno olje je nežno čistilno olje brez mila in dišav, namenjeno zelo suhi in občutljivi koži. Vsebuje olja omega-3 in omega-6 ter pomaga zmanjševati izsuševanje kože med umivanjem. Primerno je za vsakodnevno nego celotne družine, vključno z dojenčki.

Vlažilna in obnovitvena nega kože

A-Derma Exomega Control emolientni losjon vsebuje ekstrakt iz poganjkov ovsa Rhealba® in je namenjen suhi koži, nagnjeni k atopijskemu dermatitisu. Pomaga pomirjati občutek razdraženosti zaradi suhosti, zmanjševati občutek srbenja in ohranjati kožo navlaženo.

Eucerin AtopiControl pomirjajoči hidrolosjon je namenjen vsakodnevni negi suhe, srbeče in k ekcemu nagnjene kože. Vsebuje likohalkon A, hialuronsko kislino in ceramide, ki pomagajo pomirjati kožo, podpirati njeno zaščitno pregrado in ohranjati dolgotrajno navlaženost. Njegova lahka tekstura se hitro vpije.

Fiderma Hydrafid krema za telo je namenjena vlaženju in negi suhe, zelo suhe ter občutljive kože. Kombinacija vlažilnih, pomirjujočih in mehčalnih sestavin pomaga zmanjševati občutek suhosti ter ohranjati prožnost in mehkobo kože.

La Roche-Posay Cicaplast Baume B5+ je obnovitveni balzam s 5 % pantenola, namenjen negi razdražene in oslabljene kože. Pomaga pomirjati občutek draženja ter podpira obnovo kožne bariere. Primeren je predvsem za dodatno nego posameznih razdraženih predelov obraza in telesa.

Redna uporaba ustreznih dermokozmetičnih izdelkov lahko pomaga zmanjševati suhost in nelagodje ter izboljšati stanje kožne bariere. Ob izrazitem vnetju ali poslabšanju ekcema pa negovalni izdelki ne nadomeščajo protivnetnih zdravil, ki jih predpiše zdravnik.

Lokalni kortikosteroidi

Lokalni kortikosteroidi so protivnetna zdravila v obliki krem, mazil, losjonov ali drugih pripravkov za nanašanje na kožo.

Uporabljajo se za zmanjševanje vnetja, rdečine in srbenja med poslabšanjem ekcema.

Razlikujejo se po jakosti delovanja. Zdravnik izbere ustrezen pripravek glede na resnost vnetja, starost bolnika in mesto nanosa.

Na obrazu, vekah, v pregibih in na drugih občutljivih predelih je potrebna posebna previdnost, saj je koža tanjša in občutljivejša za neželene učinke.

Ob pravilni, časovno omejeni uporabi so lokalni kortikosteroidi učinkovito in pomembno zdravljenje atopijskega dermatitisa.

Pretirana ali dolgotrajna nepravilna uporaba močnejših pripravkov pa lahko povzroči tanjšanje kože, razširjene drobne žilice in druge neželene spremembe.

Pomembno je tudi nasprotno: zaradi pretiranega strahu pred kortikosteroidi bolniki včasih uporabijo premalo zdravila, zato vnetje ostane neustrezno zdravljeno.

Nasvet farmacevta: Kortikosteroidno zdravilo nanašajte v skladu z navodili zdravnika ali farmacevta. Emolient uporabljajte redno tudi med zdravljenjem. Če oba izdelka nanašate ob istem času, ju nanašajte ločeno in med nanosoma počakajte nekaj minut, da se ne mešata neposredno na koži.

Lokalni zaviralci kalcinevrina

Takrolimus in pimekrolimus sta protivnetni zdravili za lokalno uporabo, ki ne spadata med kortikosteroide.

Uporabljata se pri določenih oblikah atopijskega dermatitisa, zlasti kadar je potrebno zdravljenje občutljivejših predelov ali zmanjšanje ponavljajoče se uporabe kortikosteroidov.

Ob začetku uporabe se lahko pojavita prehodno pekoč občutek ali zbadanje.

Izbira zdravila in način uporabe sta odvisna od starosti bolnika, resnosti bolezni in navodil zdravnika.

Antihistaminiki – ali pomagajo pri srbenju?

Antihistaminiki se pogosto uporabljajo pri alergijskih boleznih, vendar srbenje pri atopijskem dermatitisu ni predvsem posledica histamina.

Zato antihistaminiki niso osnovno zdravljenje srbenja pri atopijskem dermatitisu in praviloma ne odpravijo vnetja kože.

Pri nekaterih bolnikih lahko zdravnik kratkotrajno razmisli o sedativnem antihistaminiku, kadar izrazito srbenje povzroča hude motnje spanja. Takšno zdravljenje zahteva previdnost zaradi zaspanosti in drugih neželenih učinkov.

Antihistaminiki so lahko koristni, če ima bolnik poleg ekcema tudi drugo bolezen, pri kateri so indicirani, na primer alergijski rinitis ali urtikarijo.

Zdravljenje zmernega in hudega atopijskega dermatitisa

Kadar redna nega in lokalna protivnetna zdravila ne zagotavljajo ustreznega nadzora bolezni, je potrebna dermatološka obravnava.

Pri izbranih bolnikih se uporabljajo fototerapija, biološka zdravila in sistemska zdravila, ki vplivajo na vnetne poti imunskega sistema.

Med sodobnimi možnostmi so zdravila, ki zavirajo določene interlevkine.

Izbira je odvisna od starosti, resnosti bolezni, pridruženih bolezni, kontraindikacij in dostopnosti zdravljenja.

Sistemski kortikosteroidi praviloma niso primerni za rutinsko dolgoročno zdravljenje atopijskega dermatitisa zaradi tveganja za neželene učinke in ponovnega poslabšanja po prekinitvi.

Naravni pristopi in domača nega pri ekcemu

Veliko bolnikov išče naravne načine za lajšanje ekcema. Pri tem je pomembno vedeti, da naravno poreklo sestavine ne zagotavlja njene varnosti ali učinkovitosti.

Nekatera rastlinska olja in kozmetični pripravki lahko pomagajo pri negi suhe kože, drugi pa povzročijo draženje ali kontaktno alergijo.

Ali naravna olja pomagajo pri ekcemu?

Nekatera rastlinska olja imajo mehčalne lastnosti in lahko zmanjšujejo izgubo vode iz kože.

Med pogosto uporabljenimi so sončnično, kokosovo in oljčno olje, vendar se med seboj razlikujejo po sestavi in vplivu na kožno bariero.

Raziskave nekaterih rastlinskih olj so pokazale možne koristi za kožno bariero, vendar kakovost dokazov ni enaka kot pri uveljavljenem zdravljenju z emolienti in protivnetnimi zdravili.

Oljčno olje lahko pri nekaterih ljudeh z občutljivo ali atopijsko kožo neugodno vpliva na kožno bariero, zato ni samoumevno primerna izbira.

Tudi kokosovo olje ni ustrezno za vsakega bolnika, predvsem kadar koža reagira z draženjem ali se pojavijo znaki alergije.

Za redno nego je zato pogosto varneje izbrati preverjen dermokozmetični izdelek, namenjen atopijski oziroma zelo občutljivi koži.

Zakaj eterična olja niso dobra izbira?

Eterična olja, kot so olje čajevca, sivke in poprove mete, vsebujejo številne dišavne sestavine.

Te lahko pri občutljivi koži povzročijo draženje ali alergijski kontaktni dermatitis.

Zato jih ni priporočljivo nanašati na vneta, razpokana ali drugače poškodovana območja kože, zlasti ne nerazredčenih.

Pri dojenčkih in majhnih otrocih je potrebna še posebna previdnost.

Ovsene kopeli in hladni obkladki

Koloidni oves je sestavina nekaterih izdelkov za nego suhe in občutljive kože. Pri delu bolnikov lahko pomaga zmanjšati občutek suhosti in pomiriti kožo.

Kratkotrajen hladen, vlažen obkladek lahko začasno ublaži srbenje.

Obkladek naj bo čist in hladen, ne leden. Po uporabi je priporočljivo nanesti emolient.

Pri izrazitem vnetju lahko zdravnik svetuje tudi terapijo z mokrimi povoji, pri kateri se uporabljajo posebne tehnike vlažnih in suhih oblog. Takšen postopek je treba izvajati po strokovnih navodilih, posebej kadar vključuje zdravila.

Domači pripravki, kot so nerazredčen kis, limonin sok, soda bikarbona ali koncentrirana eterična olja, niso primerna metoda zdravljenja ekcema, saj lahko dodatno poškodujejo kožo.

Kako pravilno negovati kožo z ekcemom?

Vsakodnevna nega je eden najpomembnejših ukrepov za zmanjševanje pogostosti poslabšanj.

1. Nežno umivanje in prhanje

Priporočljivo je kratkotrajno prhanje z mlačno vodo.

Vroča voda lahko dodatno izsuši kožo in poveča srbenje.

Namesto agresivnih mil izbiramo blage, neodišavljene izdelke za čiščenje, primerne za občutljivo in atopijsko kožo.

Po prhanju kožo nežno popivnamo z brisačo, brez močnega drgnjenja.

2. Nanos emolienta takoj po umivanju

Po prhanju je priporočljivo čim prej nanesti emolient, ko je koža še rahlo vlažna.

S tem pomagamo zadržati vlago v koži in zmanjšati občutek zategovanja.

Emolient po potrebi uporabljamo večkrat dnevno, zlasti na zelo suhih območjih.

Pri otrocih z atopijskim dermatitisom smernice poudarjajo redno uporabo neodišavljenih emolientov po celotnem telesu, tudi v obdobjih brez vidnega ekcema.

3. Izbira primernih oblačil

Oblačila naj bodo mehka, udobna in zračna.

Pri nekaterih bolnikih lahko volna ali grobe sintetične tkanine povzročajo dodatno draženje.

Pogosto so dobro prenašana bombažna oblačila, vendar je najpomembnejše, da material ne povzroča pregrevanja in drgnjenja.

Oblačila peremo z ustrezno odmerjeno količino pralnega sredstva, po potrebi uporabimo dodatno izpiranje in se izogibamo močno odišavljenim mehčalcem.

4. Zaščita rok pred dražilnimi snovmi

Ekcem rok je pogost pri ljudeh, ki si pogosto umivajo roke ali delajo z detergenti in razkužili.

Pri gospodinjskih opravilih in delu z vodo je priporočljiva uporaba ustreznih zaščitnih rokavic.

Pri daljšem nošenju neprepustnih rokavic lahko znojenje poslabša stanje kože, zato so lahko koristne bombažne podrokavice in redni odmori, kadar to dopušča delo.

Po umivanju rok nanesemo negovalno kremo.

5. Preprečevanje praskanja

Praskanje povečuje poškodbe kože in tveganje za sekundarno okužbo.

Koristno je redno krajšanje nohtov, uporaba hladnih obkladkov in pravočasno zdravljenje vnetja.

Pri otrocih je pomembno opazovati, kdaj se srbenje poslabša, na primer ob pregrevanju, potenju ali pred spanjem.

Kako stres in spanje vplivata na ekcem?

Srbenje lahko povzroča težave z uspavanjem in pogosto nočno prebujanje.

Pomanjkanje spanja nato dodatno vpliva na počutje, koncentracijo in sposobnost obvladovanja stresa.

Pri nekaterih bolnikih so koristne sprostitvene tehnike, dihalne vaje, redna telesna dejavnost in vzdrževanje ustaljenega ritma spanja.

Pomembno je tudi preprečevanje pregrevanja spalnega prostora.

Tehnike sproščanja niso nadomestilo za zdravljenje vnetja, lahko pa pomagajo zmanjševati dodatno psihološko obremenitev.

Pri bolnikih z izrazitim vplivom ekcema na kakovost življenja je lahko smiselna tudi psihološka podpora.

Kdaj je zaradi ekcema potreben zdravniški pregled?

Zdravniški pregled je priporočljiv, kadar se kožne spremembe ponavljajo, širijo, močno srbijo ali se kljub ustrezni negi ne izboljšajo.

Posebej pomembno je prepoznati znake sekundarne okužbe.

Med opozorilne znake sodijo:

• izrazito povečana bolečina, toplota in oteklina kože,

• gnojni izcedek ali hitro nastajajoče rumenkaste kraste,

• hitro širjenje rdečine,

• vročina ali splošno slabo počutje.

Nujna zdravniška obravnava je potrebna ob sumu na eczema herpeticum, resno okužbo kože z virusom herpes simpleks.

Nanjo lahko opozarjajo hitro nastajajoči skupki podobnih, bolečih mehurčkov ali okroglih ranic, pogosto skupaj z vročino in slabim počutjem. Še posebej nevarne so spremembe v bližini oči.

Ali lahko preprečimo ponavljanje ekcema?

Atopijskega dermatitisa zaradi genetske in imunske podlage ni mogoče vedno preprečiti.

Lahko pa zmanjšamo pogostost in intenzivnost poslabšanj.

Najpomembnejši ukrepi so redna uporaba emolientov, izogibanje znanim sprožilcem, nežno umivanje in pravočasno zdravljenje vnetja.

Pri ponavljajočem se atopijskem dermatitisu lahko zdravnik predpiše tudi preventivno, občasno uporabo protivnetnega zdravila na mestih, kjer se ekcem pogosto vrača.

Takšno vzdrževalno zdravljenje lahko pomaga zmanjšati število ponovitev.

Zaključek

Ekcem je pogosta vnetna bolezen kože, ki lahko pomembno vpliva na vsakodnevno življenje. Čeprav se različne oblike ekcema razlikujejo po vzrokih in načinu zdravljenja, je pri številnih bolnikih osrednjega pomena pravilna nega kožne bariere.

Redna uporaba ustreznih emolientov pomaga zmanjševati suhost in občutljivost kože, ob poslabšanju pa je pogosto potrebno protivnetno zdravljenje.

Pomembno je prepoznati osebne sprožilce, se izogibati dražilnim sestavinam in ne posegati po nepreverjenih domačih pripravkih, ki lahko vnetje še poslabšajo.

Z ustreznim zdravljenjem, strokovnim svetovanjem in dosledno vsakodnevno nego je mogoče pri večini bolnikov doseči dobro obvladovanje simptomov in izboljšati kakovost življenja.

Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ)

Ali je ekcem nalezljiv?

Ne. Ekcem ni nalezljiva bolezen in se ne prenaša z dotikom. Gre za vnetno stanje kože, pri katerem sodelujejo motnje kožne bariere, imunski odziv in različni sprožilci.

Kakšna je razlika med ekcemom in atopijskim dermatitisom?

Ekcem je širši izraz za več vrst vnetnih kožnih sprememb. Atopijski dermatitis je ena najpogostejših oblik ekcema, za katero so značilni suha koža, izrazito srbenje in ponavljajoča se vnetja.

Katera krema je najboljša za ekcem?

Za vsakodnevno nego so primerni neodišavljeni emolienti, namenjeni suhi in atopijski koži. Ob izrazitem vnetju pa samo negovalna krema pogosto ne zadostuje in je potrebno ustrezno protivnetno zdravljenje.

Ali lahko ekcem pozdravimo za vedno?

Atopijski dermatitis je kronična bolezen, ki je ni vedno mogoče trajno odpraviti. Pri številnih bolnikih pa je mogoče z redno nego in ustreznim zdravljenjem doseči dolgotrajna obdobja brez izrazitih simptomov.

Ali prehrana vpliva na ekcem?

Pri večini bolnikov ekcem ni posledica prehranske alergije. Izločanje posameznih živil je smiselno le ob potrjeni alergiji oziroma po strokovni presoji, saj lahko nepotrebne diete povzročijo prehranska pomanjkanja.

Ali so naravna olja primerna za nego kože z ekcemom?

Nekatera rastlinska olja lahko pomagajo zmanjševati suhost kože, vendar niso vsa primerna za občutljivo ali vneto kožo. Posebej previdni moramo biti pri eteričnih oljih, ki lahko povzročijo draženje in kontaktno alergijo.

Kdaj je treba zaradi ekcema obiskati zdravnika?

Zdravniški pregled je priporočljiv, kadar je ekcem izrazit, se ponavlja ali se kljub ustrezni negi ne izboljša. Ob bolečih mehurčkih, hitro širijočih se spremembah, vročini ali sumu na okužbo je potrebna hitra oziroma nujna obravnava.

Strokovni viri in literatura