Občutek tesnobe, napetosti ali zaskrbljenosti pozna skoraj vsak človek. Pred pomembnim izpitom, razgovorom za službo, zdravniškim pregledom ali veliko življenjsko spremembo lahko postanemo nemirni, težje zaspimo ali nenehno razmišljamo o tem, kaj bi lahko šlo narobe. Takšna anksioznost je lahko normalen odziv organizma na negotovost, nevarnost ali zahtevno situacijo.
Težava nastane, kadar sta strah in zaskrbljenost pretirana, dolgotrajna in težko obvladljiva, zaradi njiju pa človek začne spreminjati svoje življenje, se izogibati določenim situacijam ali težje opravlja vsakodnevne obveznosti.
Anksiozne motnje sodijo med najpogostejše duševne motnje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da je leta 2023 z eno od anksioznih motenj živelo približno 470 milijonov ljudi, kar predstavlja približno 5,8 % svetovnega prebivalstva. Kljub učinkovitim možnostim zdravljenja zdravljenje prejme le približno četrtina ljudi, ki ga potrebujejo.
Kaj je anksioznost?
Anksioznost oziroma tesnoba je stanje, ki vključuje občutke strahu, zaskrbljenosti ali notranje napetosti, pogosto pa ga spremljajo tudi telesni simptomi.
Sama po sebi ni bolezen. V določeni meri ima zaščitno vlogo: telo pripravi na nevarnost ali zahtevno situacijo, poveča našo pozornost in nas spodbudi k ukrepanju.
Zato ni cilj, da človek nikoli več ne občuti tesnobe.
Pomembno vprašanje je, kako intenzivna je, kako dolgo traja, ali jo lahko obvladujemo in koliko posega v vsakodnevno življenje.
Občasna zaskrbljenost, strah glede zdravja, denarja, dela, šole ali družine so običajen del življenja. Pri anksioznih motnjah pa tesnoba presega občasno zaskrbljenost, lahko vztraja v številnih situacijah in se sčasoma stopnjuje.
Kdaj običajna zaskrbljenost postane anksiozna motnja?
Meja ni vedno očitna.
Človek, ki ga skrbi razgovor za novo službo, zaradi tega še nima anksiozne motnje. Prav tako ni nenavadno, da smo nekaj dni pred pomembnim dogodkom napeti ali da po neprijetni izkušnji nekaj časa občutimo strah.
Na anksiozno motnjo lahko pomislimo predvsem takrat, ko so strah, tesnoba ali zaskrbljenost:
- pretirani glede na dejansko situacijo;
- dolgotrajni;
- težko obvladljivi;
- povezani z izrazitimi telesnimi ali psihičnimi simptomi;
- razlog za izogibanje določenim krajem, ljudem ali dejavnostim;
- vzrok za težave pri delu, šolanju, odnosih ali drugih vsakodnevnih dejavnostih.
Katere anksiozne motnje poznamo?
Anksioznost se ne kaže pri vseh ljudeh enako. Nekdo je nenehno zaskrbljen zaradi različnih vsakodnevnih stvari, pri drugem se pojavljajo nenadni panični napadi, tretji pa občuti močan strah predvsem v družabnih situacijah.
Generalizirana anksiozna motnja
Za generalizirano anksiozno motnjo (GAM) je značilna vztrajna in pretirana zaskrbljenost glede različnih področij vsakdanjega življenja.
Človeka lahko skrbijo delo, zdravje, družina, finance, prihodnost ali vsakodnevne obveznosti, zaskrbljenost pa je težko nadzorovati.
Pogosto jo spremljajo nemir, napetost, razdražljivost, težave s koncentracijo, motnje spanja in različni telesni simptomi. Gre za vztrajno in pretirano zaskrbljenost glede vsakodnevnih dejavnosti oziroma dogodkov.
Panična motnja
Panična motnja vključuje ponavljajoče se panične napade in strah pred njihovim ponovnim pojavom.
Panični napad je nenaden val intenzivnega strahu oziroma nelagodja, ki ga lahko spremljajo:
- hitro ali močno bitje srca;
- potenje;
- tresenje;
- občutek pomanjkanja zraka;
- omotica;
- slabost;
- mravljinčenje;
- občutek izgube nadzora;
- močan strah, da se bo zgodilo nekaj hudega.
Panični napad je lahko tako intenziven, da človek telesne simptome razume kot znak resne telesne bolezni.
Posamezen panični napad pa še ne pomeni panične motnje. Pri panični motnji so pomembni ponavljajoči se napadi ter zaskrbljenost oziroma spremembe vedenja zaradi strahu pred novimi napadi.
Socialna anksiozna motnja
Pri socialni anksiozni motnji človek občuti izrazit strah ali tesnobo v situacijah, v katerih bi ga lahko drugi opazovali, ocenjevali, kritizirali ali zavrnili.
Težave se lahko pojavijo pri javnem nastopanju, pogovoru z neznanci, prehranjevanju pred drugimi, sestankih ali drugih družabnih situacijah.
Ne gre zgolj za sramežljivost. Strah je lahko tako izrazit, da se človek socialnim situacijam začne izogibati, kar lahko vpliva na izobraževanje, delo, odnose in kakovost življenja.
Specifične fobije
Specifična fobija je intenziven in nesorazmeren strah pred določenim predmetom ali situacijo.
To so lahko na primer strah pred višino, letenjem, določenimi živalmi, krvjo, injekcijami ali drugimi specifičnimi okoliščinami.
Človek se običajno zaveda, da je njegov odziv zelo močan, vendar ga kljub temu težko nadzoruje in se situaciji pogosto izogiba.
Agorafobija
Pri agorafobiji se pojavljata močan strah in izogibanje situacijam, iz katerih bi bilo po posameznikovem občutku težko pobegniti ali v katerih pomoč morda ne bi bila dostopna.
Težave so lahko povezane z javnim prevozom, odprtimi ali zaprtimi prostori, množico ali odhodom od doma brez spremljevalca.
Kaj je obsesivno-kompulzivna motnja?
Obsesivno-kompulzivna motnja oziroma OCD je z anksioznostjo tesno povezana, vendar je danes ne uvrščamo med anksiozne motnje v ožjem pomenu.
Zanjo so značilne vsiljive, ponavljajoče se misli, podobe ali impulzi – obsesije – ter ponavljajoča se vedenja ali miselni rituali – kompulzije. Simptomi lahko vzamejo veliko časa, povzročajo pomembno stisko in ovirajo vsakodnevno življenje.
Kako prepoznamo anksioznost?
Anksioznost ni samo občutek v mislih. Aktivira tudi telesne odzive, zato lahko povzroča presenetljivo širok spekter simptomov.
Psihični in čustveni simptomi
Pojavijo se lahko:
- pretirana zaskrbljenost;
- notranja napetost;
- nemir;
- občutek ogroženosti;
- razdražljivost;
- težave s koncentracijo in odločanjem;
- občutek, da se bo zgodilo nekaj slabega;
- težave s spanjem;
- strah pred izgubo nadzora.
Telesni simptomi
Pogosti so:
- razbijanje oziroma pospešeno bitje srca;
- potenje;
- tresenje;
- mišična napetost;
- slabost ali nelagodje v trebuhu;
- občutek težkega dihanja;
- omotica;
- utrujenost;
- motnje spanja.
Med pogostime simptom spadajo tudi težave s koncentracijo in odločanjem, razdražljivost, napetost in nemir, slabost oziroma trebušno nelagodje, palpitacije, potenje, tresenje ter težave s spanjem.
Zakaj lahko anksioznost občutimo tako močno v telesu?
To je eden od razlogov, zaradi katerih je anksioznost lahko tako prestrašljiva.
Ko možgani zaznajo nevarnost – resnično ali pričakovano – se aktivirajo telesni sistemi, ki organizem pripravijo na odziv. Srčni utrip se lahko pospeši, dihanje spremeni, mišice se napnejo in poveča se budnost.
Zato anksioznost lahko občutimo v prsih, želodcu, mišicah, dihanju in številnih drugih delih telesa.
Toda telesnih simptomov ni primerno avtomatično pripisati anksioznosti. Razbijanje srca, težko dihanje, omotica ali bolečina v prsih imajo lahko tudi telesne vzroke. Pri novih, izrazitih ali nepojasnjenih simptomih je potrebna ustrezna zdravstvena ocena.
Kaj povzroča anksiozne motnje?
Anksiozne motnje praviloma nimajo enega samega vzroka. So rezultat kompleksnega prepletanja socialnih, psiholoških in bioloških dejavnikov. Tveganje je lahko večje pri ljudeh, ki so doživeli hude izgube, nasilje, zlorabo ali druge obremenjujoče življenjske izkušnje.
Pomembni so lahko:
Genetski in biološki dejavniki. Določena nagnjenost k anksioznim motnjam se lahko pojavlja v družinah, vendar geni sami ne določajo, ali bo posameznik motnjo razvil.
Življenjske izkušnje in okolje. Dolgotrajen stres, težki odnosi, finančne težave, izgube, travmatični dogodki ali velike življenjske spremembe lahko prispevajo k nastanku oziroma poslabšanju težav.
Telesno zdravje. Nekatera telesna stanja lahko povzročajo ali posnemajo simptome anksioznosti. Prav tako lahko življenje s kronično boleznijo poveča psihično obremenitev.
Alkohol, droge in nekatere druge snovi. Nekatere snovi lahko simptome tesnobe sprožijo ali poslabšajo.
Zato je razlaga, da je anksioznost zgolj posledica ‘porušene kemije v možganih’, preveč poenostavljena.
Kako se anksioznost zdravi?
Anksiozne motnje se zdravijo, način zdravljenja pa je odvisen od vrste motnje, resnosti simptomov, spremljajočih bolezni in potreb posameznika.
Med najpomembnejšimi pristopi so psihoterapija, zlasti kognitivno-vedenjska terapija, ter po potrebi zdravljenje z zdravili.
Kognitivno-vedenjska terapija
Kognitivno-vedenjska terapija (KVT oziroma CBT) je ena najbolje raziskanih oblik psihoterapije za anksiozne motnje.
Človeku pomaga prepoznati vzorce razmišljanja in vedenja, ki vzdržujejo tesnobo, ter postopoma razvijati drugačne načine odzivanja.
Pomemben del zdravljenja nekaterih anksioznih motenj je lahko tudi postopno izpostavljanje situacijam ali predmetom, ki sprožajo strah. Cilj ni človeka preprosto ‘vreči v situacijo, ki se je boji’, temveč postopno in strukturirano zmanjševati izogibanje ter razvijati sposobnost obvladovanja tesnobe.
Zdravljenje z zdravili
Pri nekaterih anksioznih motnjah se uporabljajo tudi zdravila.
Pomembno vlogo imajo nekateri antidepresivi, zlasti selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI). Učinek se ne pojavi takoj, zdravljenje pa mora biti prilagojeno posamezniku.
Pri zdravilih je pomembno upoštevati predpisani odmerek, jih ne ukinjati samovoljno ter se o učinkih in neželenih učinkih pogovoriti z zdravnikom ali farmacevtom.
Kaj pa anksiolitiki in benzodiazepini?
Benzodiazepini lahko hitro zmanjšajo akutne simptome tesnobe, vendar zaradi možnosti tolerance, odvisnosti in težav ob ukinjanju niso primerni kot rutinska dolgoročna rešitev za anksiozne motnje.
Kaj lahko pri anksioznosti naredimo sami?
Samopomoč je lahko pomemben del obvladovanja blažjih težav in dopolnilo strokovnemu zdravljenju. Pri izraziti anksiozni motnji pa ne sme postati razlog za odlašanje z iskanjem pomoči.
Redna telesna dejavnost
Gibanje lahko pomaga pri obvladovanju stresa in tesnobe ter ugodno vpliva na spanje in splošno počutje. Ni treba začeti z intenzivno vadbo – pomembna je rednost. Tudi hoja je lahko dober začetek.
Dihalne in sprostitvene tehnike
Počasno, umirjeno dihanje, progresivno sproščanje mišic, čuječnost in druge sprostitvene tehnike lahko pomagajo zmanjševati telesno napetost in občutek preobremenjenosti.
Spanje in dnevni ritem
Reden ritem spanja, prehranjevanja in dnevnih dejavnosti lahko pomaga pri splošnem počutju. Tesnoba lahko poslabša spanje, pomanjkanje spanja pa lahko naslednji dan poveča občutljivost za stres.
Pazljivo s kofeinom
Velike količine kave, energijskih pijač, kole in drugih virov kofeina lahko pri nekaterih ljudeh povečajo nemir, razbijanje srca in motnje spanja.
Alkohol ni zdravilo proti tesnobi
Alkohol lahko kratkotrajno daje občutek sprostitve, vendar ni primeren način obvladovanja anksioznosti. Podobno velja za kajenje, uporabo drog ali druga vedenja, s katerimi človek poskuša utišati neprijetne občutke.
Ne dovolimo, da izogibanje postaja vedno večje
Izogibanje situaciji, ki povzroča strah, kratkoročno prinese olajšanje. Prav zaradi tega je zelo privlačno.
Dolgoročno pa lahko človek začne iz svojega življenja odstranjevati vedno več situacij. Pri ustrezno izbranih težavah je zato del terapevtskega pristopa lahko postopno, načrtovano soočanje s strahom.
To seveda ne pomeni, da se mora človek brez podpore siliti v situacije, ki jih ne zmore obvladati.
Kdaj je čas, da poiščemo pomoč?
Strokovno pomoč je smiselno poiskati, kadar tesnoba:
- traja dalj časa in se ne izboljšuje;
- postaja vse intenzivnejša;
- pomembno vpliva na spanje;
- ovira delo, šolanje ali odnose;
- povzroča izogibanje vedno več situacijam;
- vodi v pogosto uporabo alkohola, pomirjeval ali drugih snovi;
- povzroča ponavljajoče se panične napade;
- je tako izrazita, da je človek sam ne zmore več obvladovati.
Prvi korak je lahko pogovor z osebnim zdravnikom, ki lahko oceni simptome, preveri morebitne telesne vzroke in po potrebi predlaga nadaljnjo obravnavo.
Če se pojavijo misli o samopoškodovanju ali samomoru oziroma neposredna nevarnost zase ali za druge, je potrebna takojšnja strokovna pomoč oziroma nujna medicinska obravnava.
Anksioznost ni samo ‘preveč skrbi’
Ena od pomembnih stvari pri razumevanju anksioznih motenj je, da človek svojih simptomov ne more vedno preprosto izklopiti z odločitvijo, da ne bo več razmišljal o njih.
Hkrati pa diagnoza anksiozne motnje ne pomeni, da bo človek vedno živel z enako intenzivnimi težavami.
Na voljo so učinkoviti psihološki in farmakološki pristopi, samopomoč pa lahko zdravljenje smiselno dopolnjuje.
Zaključek
Anksioznost je normalen človeški odziv, ki ga občasno doživljamo vsi. Kadar pa strah in zaskrbljenost postaneta pretirana, vztrajna in težko obvladljiva ter začneta pomembno posegati v vsakodnevno življenje, lahko govorimo o anksiozni motnji.
Anksiozne motnje se lahko kažejo kot stalna zaskrbljenost, panični napadi, strah pred socialnimi situacijami, specifičnimi predmeti ali okoliščinami ter izrazito izogibanje. Pogosto se psihičnim simptomom pridružijo tudi telesni, kot so razbijanje srca, potenje, tresenje, mišična napetost ali težave s spanjem.
Zdravljenje je prilagojeno posamezniku. Pomembno mesto ima kognitivno-vedenjska terapija, pri nekaterih ljudeh pa tudi zdravljenje z zdravili. Redno gibanje, urejen spanec, sprostitvene tehnike, manj kofeina in zdravi načini obvladovanja stresa so lahko koristna podpora, niso pa nadomestilo za strokovno zdravljenje, kadar so težave izrazite.
Pravočasno iskanje pomoči lahko pomembno vpliva na potek težav in kakovost življenja.
Vsebino pripravili farmacevti Lekarne Plavž.
Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ)
Kakšna je razlika med stresom in anksioznostjo?
Stres je pogosto povezan s prepoznavnim zunanjim vzrokom ali obremenitvijo, anksioznost pa lahko vztraja tudi takrat, ko neposredne nevarnosti ali jasnega razloga ni več. Oba odziva se lahko kažeta s podobnimi psihičnimi in telesnimi simptomi.
Ali lahko anksioznost povzroči telesne simptome?
Da. Pojavijo se lahko razbijanje srca, potenje, tresenje, mišična napetost, slabost, trebušno nelagodje, težave s spanjem in drugi simptomi. Novih ali izrazitih telesnih težav pa ni primerno avtomatično pripisati anksioznosti.
Ali panični napad pomeni, da imam panično motnjo?
Ne nujno. Panični napad se lahko pojavi tudi brez panične motnje. Pri panični motnji so značilni ponavljajoči se panični napadi ter strah oziroma vedenjske spremembe, povezane z možnostjo novih napadov.
Ali se anksioznost zdravi z antidepresivi, tudi če človek nima depresije?
Da. Nekateri antidepresivi, zlasti SSRI, se uporabljajo tudi pri zdravljenju anksioznih motenj. Njihova uporaba ne pomeni, da ima človek nujno depresijo.
Ali lahko anksioznost obvladamo brez zdravil?
Pri nekaterih ljudeh je lahko učinkovita psihoterapija, zlasti KVT, skupaj z ustreznimi ukrepi samopomoči. Drugi potrebujejo tudi zdravila. Najprimernejši pristop je odvisen od vrste in resnosti težav ter posameznikovih potreb.
Reference
- World Health Organization. Anxiety disorders. Posodobljeno 15. septembra 2026.
- World Health Organization. Mental disorders. September 2026.
- National Institute of Mental Health. Anxiety Disorders.
- National Institute of Mental Health. Obsessive-Compulsive Disorder (OCD).
- NHS. Generalised anxiety disorder (GAD).
- NHS. Get help with anxiety, fear or panic.
