Dermatitis je splošen izraz za skupino vnetnih kožnih bolezni, pri katerih se lahko pojavijo srbenje, suhost, rdečina, luščenje, otekanje, razpoke ali druge spremembe na koži. Čeprav imajo različne vrste dermatitisa nekatere skupne značilnosti, se razlikujejo po vzrokih, mestu pojavljanja, videzu kožnih sprememb in načinu zdravljenja.
Med najpogostejše oblike sodijo atopijski in kontaktni dermatitis, poznamo pa tudi seboroični, dishidrotični, numularni in stazni dermatitis ter nevrodermatitis. Izraz ekcem se pogosto uporablja kot širši izraz za skupino bolezni, za katere so značilne srbeče in vnete kožne spremembe; atopijski dermatitis je ena od oblik ekcema.
Dermatitis praviloma ni nalezljiv. Vendar je pomembno ugotoviti, za katero vrsto gre, saj na primer atopijski dermatitis zahteva drugačen pristop kot alergijski kontaktni dermatitis ali stazni dermatitis, povezan z motnjami venskega obtoka.
Kaj je dermatitis?
Pri dermatitisu pride do vnetnega odziva kože. Kožna bariera, ki predstavlja pomembno zaščito med telesom in okoljem, je pri nekaterih oblikah dermatitisa oslabljena. Koža zato lahko težje zadržuje vlago in je občutljivejša za zunanje vplive.
Dermatitis se lahko pojavi nenadoma in traja krajši čas ali pa poteka kronično, z obdobji izboljšanja in poslabšanja. Pri nekaterih ljudeh se pojavi že v otroštvu, druge vrste pa so pogostejše pri odraslih oziroma starejših.
Pomembno je tudi, da dermatitis ni vedno posledica alergije. Kožo lahko vname neposreden stik z dražečo snovjo, pri atopijskem dermatitisu imajo pomembno vlogo genetski, imunski in okoljski dejavniki, stazni dermatitis pa je povezan predvsem z motenim venskim pretokom v spodnjih okončinah.
Katere vrste dermatitisa poznamo?
Atopijski dermatitis
Atopijski dermatitis oziroma atopijski ekcem je kronična vnetna kožna bolezen in najpogostejša oblika ekcema. Pogosto se začne že v zgodnjem otroštvu, lahko pa se prvič pojavi tudi pozneje.
Značilni so predvsem suha koža, srbenje in ponavljajoča se vnetja. Mesto sprememb se lahko razlikuje glede na starost. Bolezen pogosto poteka v zagonih: obdobjem relativno mirne kože sledijo poslabšanja.
Pri atopijskem dermatitisu je pomembna redna in dosledna nega kože tudi takrat, ko so težave manj izrazite. Vlažilni in negovalni izdelki oziroma emolienti so eden temeljnih ukrepov pri obvladovanju bolezni. Vlažilni izdelki so močno priporočeni ukrepi pri atopijskem dermatitisu.
Nasvet farmacevta
Pri koži, nagnjeni k atopiji, je pomembna nežna in redna vsakodnevna nega. Za umivanje izbirajte izdelke za nežno čiščenje kože, nagnjene k atopiji, ki kože po nepotrebnem ne izsušujejo. Po čiščenju uporabite ustrezno negovalno kremo, balzam ali emolient. Pri izbiri nege upoštevajte tudi starost, saj so na voljo izdelki za nego kože, nagnjene k atopiji pri dojenčkih in otrocih ter izdelki za nego kože, nagnjene k atopiji pri odraslih. Redna osnovna nega je pomembna tudi v obdobjih, ko je koža mirna in brez izrazitega poslabšanja.
Kontaktni dermatitis
Kontaktni dermatitis nastane zaradi stika kože z določeno snovjo. Ločimo predvsem iritativni kontaktni dermatitis in alergijski kontaktni dermatitis.
Pri iritativnem kontaktnem dermatitisu kožo neposredno poškoduje oziroma draži snov, s katero prihaja v stik. Težave lahko povzročajo na primer detergenti, topila, pogosto umivanje rok ali dolgotrajen stik z vodo.
Alergijski kontaktni dermatitis pa nastane zaradi imunskega odziva pri osebi, ki je preobčutljiva za določen alergen. Med možnimi povzročitelji so na primer nikelj, dišave, konzervansi in druge snovi, s katerimi prihajamo v stik doma ali na delovnem mestu.
Kontaktni dermatitis se pogosto pojavi na rokah, lahko pa nastane kjer koli na koži, ki je bila izpostavljena povzročitelju. Poleg srbenja se lahko pojavijo pekoč občutek, suhost, razpoke, oteklina in mehurčki.
Pri zdravljenju je zelo pomembno prepoznati povzročitelja in se mu, kadar je mogoče, izogibati. Pri sumu na alergijski kontaktni dermatitis lahko dermatolog opravi ustrezno testiranje, med drugim epikutano oziroma krpično testiranje.
Seboroični dermatitis
Seboroični dermatitis je kronično oziroma ponavljajoče se vnetno stanje kože, ki se pojavlja predvsem na predelih z več žlezami lojnicami. Pogosto prizadene lasišče, obrvi, predel ob nosu in za ušesi ter druge seboroične predele.
Značilni so luščenje, rdečina in srbenje, na lasišču pa se lahko kaže tudi kot izrazitejši prhljaj. Na njegov nastanek vpliva več dejavnikov, pomembno vlogo pa ima tudi kvasovka iz rodu Malassezia, ki je sicer običajen del kožne mikrobiote.
Zdravljenje je prilagojeno mestu in izraženosti težav ter lahko vključuje zdravilne šampone, protiglivična zdravila in protivnetno lokalno zdravljenje.
Dishidrotični dermatitis
Dishidrotični dermatitis oziroma dishidrotični ekcem je značilen predvsem za dlani, stranske dele prstov in stopala.
Pojavijo se majhni, s tekočino napolnjeni in pogosto zelo srbeči mehurčki. Še preden postanejo vidni, se lahko pojavijo srbenje, pekoč ali zbadajoč občutek.
Po umiritvi mehurčkov je lahko koža suha, razpokana in se lušči. Pri ponavljajočih se težavah je smiselno iskati možne sprožilce in se posvetovati z dermatologom.
Numularni dermatitis
Za numularni oziroma diskoidni dermatitis so značilna okrogla ali ovalna, srbeča žarišča, ki po obliki spominjajo na kovance.
Pogosto se pojavlja na zelo suhi koži, pri nekaterih ljudeh pa se lahko začne tudi na mestu poškodbe kože, na primer po piku žuželke, praski ali manjši poškodbi.
Ker lahko okrogla žarišča spominjajo tudi na druge kožne bolezni, med drugim na glivične okužbe, je pri nejasnih ali dolgotrajnih spremembah pomembna pravilna diagnoza.
Nevrodermatitis
Nevrodermatitis oziroma lichen simplex chronicus je povezan z značilnim krogom srbenja in praskanja. Koža začne srbeti, praskanje srbenje še okrepi, ponavljajoče drgnjenje in praskanje pa povzročita zadebelitev ter spremembo površine kože.
Srbenje je lahko zelo intenzivno in se pri nekaterih ljudeh stopnjuje v času počitka, ponoči ali ob stresu.
Pomemben del zdravljenja je zato prekinitev kroga srbenja in praskanja ter zdravljenje vnetja in morebitnega osnovnega vzroka.
Stazni dermatitis
Stazni dermatitis je posebna oblika dermatitisa, povezana predvsem z motnjami venskega obtoka v spodnjih okončinah. Najpogosteje se pojavlja na spodnjem delu nog, zlasti okoli gležnjev.
Med zgodnjimi znaki so lahko otekanje, srbenje, suha koža in sprememba barve kože. Z napredovanjem bolezni lahko koža postane bolj vneta, zadebeljena ali razpokana, pojavijo pa se lahko tudi rane.
Pri tej obliki zgolj uporaba negovalne kreme ni dovolj. Pomembna sta zdravniška ocena in obravnava osnovne motnje venskega obtoka.
Kakšni so simptomi dermatitisa?
Simptomi se med posameznimi vrstami razlikujejo, vendar se pogosto pojavljajo:
- srbenje;
- suha in hrapava koža;
- rdečina oziroma sprememba barve kože;
- luščenje;
- oteklina;
- pekoč ali zbadajoč občutek;
- razpoke;
- mehurčki;
- rosenje in nastajanje krast;
- pri dolgotrajnem praskanju zadebeljena koža.
Videz dermatitisa ni pri vseh ljudeh enak. Pomembni so vrsta bolezni, njena stopnja, starost, mesto na telesu in barva kože. Zato samo po fotografiji ali posameznem simptomu pogosto ni mogoče zanesljivo ugotoviti, za katero bolezen gre.
Kaj povzroča dermatitis?
Za dermatitis ni enega samega vzroka. Različne oblike nastanejo zaradi različnih mehanizmov, pogosto pa sodeluje več dejavnikov.
Genetska nagnjenost in kožna bariera
Pri atopijskem dermatitisu imajo pomembno vlogo dedna nagnjenost, delovanje imunskega sistema in motnje kožne bariere. Oslabljena kožna bariera lažje izgublja vodo in je občutljivejša za zunanje vplive.
Dražeče snovi
Pogost stik z vodo, detergenti, čistili, topili in drugimi dražečimi snovmi lahko poškoduje zaščitno plast kože ter povzroči iritativni kontaktni dermatitis. Posebej izpostavljeni so ljudje, ki zaradi poklica pogosto umivajo ali razkužujejo roke oziroma delajo v mokrem okolju.
Alergeni
Pri alergijskem kontaktnem dermatitisu se imunski sistem odzove na snov, na katero je oseba postala preobčutljiva. Pomembno je vedeti, da se alergija lahko razvije tudi na snov, ki jo je človek pred tem dolgo uporabljal brez težav.
Okolje
Hladen zunanji zrak, nizka zračna vlaga, ogrevani prostori, vročina in potenje lahko pri nekaterih ljudeh povečajo suhost kože ali sprožijo oziroma poslabšajo težave.
Stres
Stres ni univerzalni vzrok dermatitisa, lahko pa pri nekaterih ljudeh prispeva k poslabšanju simptomov. Pri nevrodermatitisu je lahko posebej pomemben zaradi povezanosti med stresom, srbenjem in praskanjem.
Dermatitis ali alergija?
Dermatitis in alergija nista sopomenki.
Najlepši primer je kontaktni dermatitis. Alergijski kontaktni dermatitis je posledica alergijske reakcije na določeno snov, medtem ko pri iritativnem kontaktnem dermatitisu alergija ni potrebna – kožo poškoduje neposredno draženje.
Tudi atopijski dermatitis ni preprosto ‘alergija na nekaj’. Gre za kompleksno kronično vnetno bolezen, pri kateri sodelujejo kožna bariera, imunski sistem, genetska nagnjenost in okoljski dejavniki.
Zato pri ponavljajočih se kožnih težavah ni smiselno brez diagnoze izločati vedno več živil, kozmetičnih izdelkov ali drugih domnevnih alergenov.
Kako se dermatitis razlikuje od luskavice?
Dermatitis in luskavica sta različni bolezni, čeprav lahko obe povzročata pordelo oziroma drugače obarvano, srbečo in luščečo se kožo.
Pri luskavici so pogosto prisotne dobro omejene, zadebeljene kožne spremembe z izrazitim luščenjem, značilna mesta pa so med drugim komolci, kolena in lasišče. Dermatitis je lahko bolj raznolik: pri eni obliki prevladujeta izrazita suhost in srbenje, pri drugi mehurčki, pri tretji mastno luščenje.
Ker se lahko videz bolezni prekriva, zlasti na lasišču, rokah ali drugih omejenih predelih, je pri nejasni diagnozi smiseln pregled pri zdravniku oziroma dermatologu.
Kako zdravimo dermatitis?
Zdravljenje je odvisno od vrste dermatitisa, vzroka, mesta sprememb, starosti bolnika in resnosti bolezni. Enotnega zdravljenja, primernega za vse oblike, ni.
Redna nega kože
Pri boleznih, ki jih spremljata suhost in okvarjena kožna bariera, je redna nega zelo pomembna. Pri atopijskem dermatitisu sodijo vlažilni in negovalni izdelki med temeljne ukrepe zdravljenja.
Izdelek je praviloma najbolje nanesti redno in tudi po umivanju, ko koža še ni povsem izgubila vlage. Izbiro teksture – kreme, balzama ali mazila – prilagodimo suhosti kože, predelu telesa in individualnemu prenašanju.
Lokalni kortikosteroidi
Lokalni kortikosteroidi zmanjšujejo vnetje in so pomemben del zdravljenja številnih vnetnih dermatoz, zlasti med poslabšanji atopijskega dermatitisa. Pri atopijskem dermatitisu jih smernice uvrščajo med močno priporočene lokalne terapije.
Izbira učinkovine, jakosti, farmacevtske oblike, mesta uporabe in trajanja zdravljenja mora biti prilagojena posamezniku. Pri zdravilih je pomembno upoštevati navodila zdravnika oziroma farmacevta.
Zaviralci kalcinevrina in druga lokalna zdravila
Pri atopijskem dermatitisu se uporabljajo tudi lokalni zaviralci kalcinevrina, kot sta takrolimus in pimekrolimus. Sodobne smernice vključujejo tudi druge lokalne možnosti zdravljenja, njihova dostopnost in indikacije pa so odvisne od posameznega zdravila in države.
Fototerapija in sistemsko zdravljenje
Pri zmernem do hudem atopijskem dermatitisu, ki ga z lokalnim zdravljenjem ni mogoče ustrezno obvladati, lahko dermatolog presodi o fototerapiji ali sistemskem zdravljenju.
Sodobno zdravljenje vključuje tudi tarčna zdravila, med njimi določena biološka zdravila. Izbira zdravljenja je specialistična in je odvisna od resnosti bolezni, starosti, spremljajočih bolezni ter drugih dejavnikov.
Kaj pa antihistaminiki?
Antihistaminiki niso osnovno protivnetno zdravljenje dermatitisa. Zato jih ni ustrezno predstavljati kot univerzalno terapijo za ekcem.
Če ima posameznik hkrati alergijsko bolezen ali obstaja drug razlog za uporabo antihistaminika, je odločitev seveda drugačna in jo je treba obravnavati individualno.
Vsakodnevna nega kože pri dermatitisu
Pri suhi, občutljivi in k atopiji nagnjeni koži lahko že vsakodnevne navade pomembno vplivajo na stanje kožne bariere.
Priporočljivo je:
- izogibati se zelo vroči vodi in dolgotrajnemu prhanju;
- uporabljati nežne izdelke za čiščenje, ki kože po nepotrebnem ne izsušujejo;
- kože po umivanju ne drgniti grobo z brisačo;
- redno uporabljati ustrezne emolientne oziroma negovalne izdelke;
- izbirati izdelke brez nepotrebnih dišav, kadar je koža zelo občutljiva;
- pri delu z vodo in dražečimi snovmi ustrezno zaščititi roke;
- opazovati individualne sprožilce poslabšanj;
- zmanjševati praskanje, kolikor je mogoče, saj praskanje dodatno poškoduje kožno bariero.
Pri otrocih je še posebej pomembno, da je nega prilagojena starosti. Novejše smernice za pediatrični atopijski dermatitis prav tako poudarjajo pomen vlažilne nege, ob poslabšanjih pa se zdravljenje izbira glede na resnost bolezni.
Nasvet farmacevta: Pri negi kože, nagnjene k atopiji, je pomembnejša doslednost kot nenehno menjavanje izdelkov. Izberite nežno čiščenje in negovalni izdelek, ki ga koža dobro prenaša, ter ga uporabljajte redno. Ob izrazitem vnetju pa sama kozmetična nega ni nadomestilo za ustrezno zdravljenje.
Kako lahko zmanjšamo pogostost poslabšanj?
Univerzalnega seznama sprožilcev ni. Kar povzroči poslabšanje pri enem človeku, pri drugem morda nima nobenega vpliva.
Koristno je opazovati, ali so težave povezane z določenimi kozmetičnimi izdelki, čistili, poklicno izpostavljenostjo, potenjem, temperaturnimi spremembami ali drugimi ponavljajočimi se okoliščinami.
Pri kontaktnem dermatitisu je izogibanje ugotovljenemu povzročitelju bistveno. Pri atopijskem dermatitisu pa sta pomembna redna osnovna nega kože in pravilna uporaba predpisanega zdravljenja ob poslabšanju.
Kdaj obiskati zdravnika?
Zdravniški pregled je smiseln, kadar:
- ne veste, kaj povzroča kožne spremembe;
- so spremembe obsežne ali se hitro slabšajo;
- se dermatitis pogosto ponavlja;
- samozdravljenje in ustrezna nega ne pomagata;
- je srbenje tako izrazito, da moti spanec ali vsakodnevno življenje;
- se pojavijo izrazita bolečina, oteklina ali znaki okužbe;
- se pojavijo rane ali razjede, zlasti na spodnjih okončinah;
- so prizadeti obraz, predel okoli oči ali drugi občutljivi predeli;
- ima izrazite težave dojenček ali majhen otrok.
Nenadno hitro poslabšanje, boleča koža, gnojni izcedek, širjenje rdečine, vročina ali splošno slabo počutje lahko kažejo na okužbo oziroma zaplet in zahtevajo zdravniško oceno.
Kako dermatitis vpliva na kakovost življenja?
Dermatitis je pogosto veliko več kot vidna sprememba na koži. Dolgotrajno srbenje lahko moti spanec in koncentracijo, vidne kožne spremembe pa lahko vplivajo na delo, šolo, šport, družabno življenje in počutje.
Posebej neprijeten je začarani krog srbenje-praskanje-še močnejše srbenje. Pri nevrodermatitisu je lahko srbenje izrazitejše celo med počitkom ali spanjem.
Zato uspešno obvladovanje dermatitisa ne pomeni zgolj zdravljenja posameznega izbruha, temveč dolgoročno skrb za kožno bariero, prepoznavanje sprožilcev in pravočasno zdravljenje poslabšanj.
Zaključek
Dermatitis zajema več različnih vnetnih bolezni kože, ki se lahko kažejo s srbenjem, suhostjo, luščenjem, rdečino, mehurčki ali drugimi spremembami. Atopijski, kontaktni, seboroični, dishidrotični, numularni in stazni dermatitis ter nevrodermatitis imajo različne vzroke in zato tudi zdravljenje ni pri vseh enako.
Pri suhi in k atopiji nagnjeni koži je pomembna redna, nežna nega, vendar kozmetična nega ne nadomesti zdravljenja aktivnega vnetja. Če so kožne spremembe izrazite, dolgotrajne, ponavljajoče se ali nejasnega izvora, je pomembna pravilna diagnoza in po potrebi zdravljenje pod nadzorom zdravnika oziroma dermatologa.
Vsebino pripravili farmacevti Lekarne Plavž.
Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ)
Ali sta dermatitis in ekcem isto?
Izraza se pogosto uporabljata podobno, vendar ekcem označuje skupino vnetnih kožnih bolezni. Atopijski dermatitis je ena najpogostejših oblik ekcema. Obstajajo tudi kontaktni, dishidrotični, numularni in drugi ekcemi.
Ali je dermatitis nalezljiv?
Običajne oblike dermatitisa, kot so atopijski, kontaktni, dishidrotični in stazni dermatitis, niso nalezljive. Kožne spremembe pa so lahko podobne okužbam, zato je ob nejasnem izpuščaju pomembna pravilna diagnoza.
Katera krema je primerna pri dermatitisu?
Odvisno od vrste in stanja kože. Pri suhi in k atopiji nagnjeni koži so pomembni emolientni oziroma vlažilni izdelki. Aktivno vnetje lahko zahteva zdravljenje z zdravili, na primer lokalnimi kortikosteroidi ali drugimi zdravili, ki jih izbere zdravnik.
Ali lahko stres poslabša dermatitis?
Pri nekaterih ljudeh lahko stres prispeva k poslabšanju težav, vendar ni edini niti univerzalni vzrok dermatitisa. Pri nevrodermatitisu lahko okrepi krog srbenja in praskanja.
Kako pogosto je treba negovati kožo, nagnjeno k atopiji?
Nega naj bo redna in prilagojena stanju kože. Vlažilni oziroma emolientni izdelki so pomemben del osnovne nege tudi med obdobji, ko je koža mirnejša.
Reference
- American Academy of Dermatology. Atopic dermatitis clinical guideline. Posodobljene smernice 2025.
- American Academy of Dermatology. Eczema: Types and treatment.
- American Academy of Dermatology. Atopic dermatitis: Overview.
- American Academy of Dermatology. Contact dermatitis: Overview, symptoms, diagnosis and treatment.
- American Academy of Dermatology. Dyshidrotic eczema: Overview and symptoms.
- American Academy of Dermatology. Nummular eczema: Overview and causes.
- American Academy of Dermatology. Stasis dermatitis: Overview, signs and symptoms.
- American Academy of Dermatology. Neurodermatitis: Signs and symptoms.
- NHS. Atopic eczema. Zadnji pregled 6. september 2024.
- American Academy of Dermatology. Pediatric atopic dermatitis guidelines. 2026.
