Multipla skleroza (MS) je kronična bolezen osrednjega živčevja, torej možganov in hrbtenjače. Pri bolezni imunski sistem nepravilno napada strukture lastnega živčevja, predvsem mielin – zaščitno ovojnico živčnih vlaken. Posledica so vnetne spremembe in poškodbe, zaradi katerih je lahko prenos živčnih signalov med možgani in različnimi deli telesa moten.
Prav zato so simptomi multiple skleroze zelo raznoliki. Pri eni osebi se lahko bolezen najprej pokaže z motnjami vida, pri drugi z mravljinčenjem ali odrevenelostjo, pri tretji z izrazito utrujenostjo, težavami pri hoji ali ravnotežju. Tudi nadaljnji potek bolezni ni pri vseh enak.
Multipla skleroza danes še ni ozdravljiva, vendar so se možnosti zdravljenja v zadnjih desetletjih močno razširile. Na voljo so zdravila, ki lahko vplivajo na potek bolezni, zmanjšujejo število in resnost zagonov ter upočasnjujejo kopičenje okvar. Pomemben del obravnave so tudi zdravljenje posameznih simptomov, rehabilitacija, fizioterapija, psihološka podpora in zdrav življenjski slog.
Kaj je multipla skleroza?
Multipla skleroza je imunsko pogojena bolezen osrednjega živčevja. Imunski sistem, katerega naloga je sicer obramba organizma pred povzročitelji bolezni, pri MS sodeluje pri vnetnem procesu, ki poškoduje mielin in druge strukture živčevja.
Mielin si lahko predstavljamo kot izolacijsko ovojnico okoli živčnih vlaken. Omogoča učinkovito in hitro prevajanje živčnih impulzov. Ko je poškodovan, se lahko prenos signalov upočasni ali prekine. Sčasoma lahko pride tudi do poškodbe samih živčnih vlaken.
Na mestih poškodb nastajajo spremembe oziroma lezije, ki jih je mogoče zaznati z magnetno resonanco (MR). Ker se lahko pojavijo na različnih mestih v možganih in hrbtenjači ter v različnih obdobjih, je tudi klinična slika bolezni zelo raznolika.
Ime multipla skleroza se nanaša prav na prisotnost več območij poškodb oziroma brazgotinjenja v osrednjem živčevju.
Zakaj je MS pri vsakem človeku drugačna?
Za multiplo sklerozo je značilna velika raznolikost. Dve osebi z isto diagnozo imata lahko povsem različne simptome in različen potek bolezni.
Razlog je med drugim v tem, kje v osrednjem živčevju se pojavijo poškodbe. Sprememba na živčni poti, povezani z vidom, lahko povzroči motnje vida, medtem ko poškodba drugega območja lahko vpliva na gibanje, občutenje, ravnotežje ali delovanje mehurja.
Razlikuje se tudi aktivnost bolezni. Pri nekaterih se pojavljajo zagoni, ki jim sledijo obdobja izboljšanja, pri drugih je v ospredju postopno napredovanje težav. Tudi znotraj istega človeka se lahko narava bolezni s časom spreminja.
Zato iz izkušenj ene osebe z MS ni mogoče napovedati, kako bo bolezen potekala pri drugi.
Katere oblike multiple skleroze poznamo?
Pri opisovanju poteka MS se danes veliko pozornosti namenja predvsem temu, ali je bolezen aktivna – na primer z zagoni ali novimi vnetnimi spremembami na MR – in ali napreduje.
Najpogosteje se ob začetku bolezni pojavlja recidivno-remitentna multipla skleroza (RRMS). Zanjo so značilni zagoni oziroma obdobja novih ali izraziteje poslabšanih nevroloških simptomov, ki jim sledijo obdobja delnega ali popolnega izboljšanja.
Pri delu bolnikov lahko bolezen sčasoma preide v sekundarno progresivno obliko, pri kateri postane postopno napredovanje nevroloških težav izrazitejše.
Pri primarno progresivni multipli sklerozi (PPMS) pa se težave od začetka praviloma postopno stopnjujejo, ne da bi bili v ospredju značilni zagoni in remisije.
Razlikovanje je pomembno predvsem zato, ker je od vrste in aktivnosti bolezni odvisna tudi izbira zdravljenja. Nekatera zdravila, ki spreminjajo potek bolezni, so namenjena predvsem aktivnim oziroma recidivnim oblikam, možnosti pa danes obstajajo tudi za nekatere oblike progresivne MS.
Simptomi in znaki multiple skleroze
Ker lahko MS prizadene različna območja osrednjega živčevja, nima enega samega značilnega simptoma. Nekatere težave so pogostejše, vendar se lahko njihova kombinacija in intenzivnost zelo razlikujeta.
Med možnimi simptomi so:
- izrazita utrujenost,
- motnje vida,
- mravljinčenje ali odrevenelost,
- mišična šibkost,
- težave z ravnotežjem in koordinacijo,
- mišična togost in krči,
- težave pri hoji,
- bolečina,
- vrtoglavica,
- težave z mehurjem ali črevesjem,
- spolne težave,
- spremembe spomina, pozornosti in drugih kognitivnih sposobnosti,
- spremembe razpoloženja.
Prisotnost enega od teh simptomov seveda ne pomeni, da ima človek multiplo sklerozo. Številne podobne težave se pojavljajo tudi pri drugih boleznih in stanjih, zato je za diagnozo potrebna ustrezna nevrološka obravnava.
Utrujenost pri multipli sklerozi
Utrujenost je eden pogostih in za bolnika lahko zelo obremenjujočih simptomov MS. Ni nujno enaka običajni utrujenosti po napornem dnevu. Lahko se pojavi nenadoma, je nesorazmerna z opravljeno dejavnostjo in pomembno omejuje delo, gospodinjska opravila, družabno življenje ali telesno dejavnost.
Pri obravnavi utrujenosti je pomembno preveriti tudi druge možne dejavnike, ki jo lahko povečujejo – na primer motnje spanja, bolečino, depresijo, neželene učinke zdravil ali druge zdravstvene težave.
Pomagajo lahko načrtovanje dejavnosti, razporejanje počitka, prilagojena telesna vadba in obravnava dejavnikov, ki utrujenost poslabšujejo.
Težave z vidom
Motnja vida je lahko eden prvih znakov bolezni. Med značilnimi težavami je optični nevritis, vnetje vidnega živca, pri katerem se lahko pojavijo zamegljen ali oslabljen vid, spremenjeno zaznavanje barv in bolečina, zlasti ob premikanju očesa.
Možen je tudi dvojni vid ali druge motnje gibanja oči.
Nenadna izguba ali izrazita sprememba vida vedno zahteva zdravniško oceno, saj vzroka ni mogoče varno pripisati MS brez pregleda.
Mravljinčenje, odrevenelost in spremenjeni občutki
Spremembe občutenja so pri MS pogoste. Človek lahko občuti mravljinčenje, zbadanje, odrevenelost, pekoč občutek ali nenavadno občutljivost kože.
Pojavijo se lahko na obrazu, rokah, nogah ali drugih delih telesa. Včasih so blage, drugič izrazito moteče.
Tudi takšni simptomi imajo številne druge možne vzroke – od težav s perifernimi živci in hrbtenico do pomanjkanja določenih vitaminov ali presnovnih bolezni. Zato dolgotrajnejše ali nenadno nastale nevrološke težave zahtevajo strokovno presojo.
Gibanje, ravnotežje in mišična togost
Poškodbe živčnih poti lahko vplivajo na mišično moč, koordinacijo in ravnotežje. Nekateri ljudje občutijo šibkost ene ali več okončin, nestabilnost pri hoji ali težave pri natančnih gibih.
Pojavi se lahko tudi spastičnost – povečana mišična napetost oziroma togost, ki jo lahko spremljajo krči. Pri teh težavah imajo pomembno vlogo fizioterapija, redna prilagojena telesna dejavnost, raztezanje, po potrebi pa tudi zdravila.
Cilj ni zgolj ohranjanje mišične moči, temveč čim daljše ohranjanje samostojnosti in varnosti pri vsakodnevnih dejavnostih.
Težave, ki jih okolica ne vidi
Vsi simptomi MS niso vidni navzven. Utrujenost, bolečina, motnje koncentracije, težave z mehurjem ali spremembe občutenja lahko močno vplivajo na človeka, čeprav okolica bolezni morda sploh ne opazi.
Kognitivne težave lahko na primer vplivajo na hitrost obdelave informacij, pozornost, načrtovanje ali spomin. To ne pomeni splošnega upada inteligence, lahko pa otežuje delo in vsakodnevna opravila.
Prav ‘nevidni simptomi’ so eden od razlogov, zakaj je pomembno, da je obravnava MS prilagojena posamezniku in ne samo temu, kar je opazno pri nevrološkem pregledu.
Kaj je zagon multiple skleroze?
Pri recidivnih oblikah bolezni se lahko pojavijo zagoni oziroma relapsi. Gre za pojav novih nevroloških simptomov ali pomembno poslabšanje že obstoječih, povezano z novo aktivnostjo bolezni.
Vsako kratkotrajno poslabšanje še ni nujno pravi zagon. Stare težave se lahko začasno izraziteje pojavijo na primer ob okužbi, povišani telesni temperaturi ali pregretju.
Ob sumu na zagon je zato pomemben stik z zdravstveno ekipo, ki presodi vzrok in potrebo po zdravljenju.
Pri nekaterih zagonih se uporabljajo kortikosteroidi, ki lahko pospešijo okrevanje, vendar ne predstavljajo dolgoročnega zdravljenja same bolezni.
Kako zdravniki ugotovijo multiplo sklerozo?
Diagnoze ni mogoče postaviti na podlagi enega simptoma ali ene same preiskave. Nevrolog oceni bolnikove težave in nevrološki status ter po potrebi uporabi več diagnostičnih postopkov.
Zelo pomembna je magnetna resonanca možganov in po potrebi hrbtenjače, s katero je mogoče iskati spremembe, značilne za MS. V določenih primerih se opravijo tudi pregled možgansko-hrbtenjačne tekočine po lumbalni punkciji, krvne preiskave in druge preiskave.
Pomemben del diagnostike je tudi izključevanje drugih bolezni, ki lahko povzročajo podobne simptome.
Zato je samodiagnosticiranje na podlagi seznama simptomov nezanesljivo – zlasti zato, ker so utrujenost, mravljinčenje, vrtoglavica in motnje vida pogoste težave z zelo različnimi možnimi vzroki.
Zakaj nastane multipla skleroza?
Natančnega posameznega vzroka MS še ne poznamo. Današnje razumevanje kaže, da bolezen nastane zaradi prepleta genetske nagnjenosti, imunskega sistema in dejavnikov iz okolja.
MS se zato praviloma ne razvije zaradi enega dogodka, živila, pomanjkanja enega hranila ali posamezne življenjske navade.
Genetska nagnjenost
Multipla skleroza ni klasična dedna bolezen, pri kateri bi se en sam gen neposredno prenašal s starša na otroka in določal razvoj bolezni.
Poznamo pa številne genetske različice, povezane z večjim tveganjem. Človek, ki ima bližnjega sorodnika z MS, ima večje tveganje kot nekdo brez družinske obremenjenosti, vendar velika večina sorodnikov ljudi z MS bolezni ne razvije.
Geni so torej del zgodbe, niso pa njen edini vzrok.
Okoljski dejavniki in Epstein-Barrov virus
Raziskave so pokazale povezavo med tveganjem za MS in več dejavniki iz okolja. Med najbolje raziskanimi so okužba z virusom Epstein-Barr (EBV), kajenje, nizke koncentracije vitamina D oziroma manjša izpostavljenost sončni svetlobi ter debelost v otroštvu oziroma adolescenci.
Povezava ne pomeni, da bo oseba z določenim dejavnikom tveganja zbolela. EBV je na primer zelo razširjen virus, medtem ko MS razvije le majhen delež okuženih ljudi. Najverjetneje je pomembna kombinacija več dejavnikov pri dovzetnem posamezniku.
Kakšna je vloga vitamina D?
Vitamin D je pri multipli sklerozi predmet številnih raziskav. Nižje koncentracije vitamina D so povezane z večjim tveganjem za razvoj MS, obstajajo pa tudi podatki o povezavi med koncentracijami vitamina D in aktivnostjo bolezni.
Vendar je treba razlikovati med povezavo in dokazom, da lahko z dodajanjem vitamina D bolezen preprečimo ali zdravimo.
Rezultati raziskav dodatkov vitamina D pri ljudeh z MS niso enotni. Nekatere novejše raziskave kažejo možne koristi v določenih okoliščinah, druge niso pokazale pomembnega vpliva na relapse ali spremembe na magnetni resonanci. Trenutno zato ni dovolj dokazov, da bi visoke odmerke vitamina D obravnavali kot samostojno zdravljenje multiple skleroze.
Zlasti zelo visokih odmerkov vitamina D ni primerno jemati na lastno pest. Prevelik vnos lahko povzroči previsoko koncentracijo kalcija v krvi ter resne zdravstvene težave. Če obstaja sum na pomanjkanje vitamina D ali vprašanje o ustreznem odmerku, je smiselna individualna presoja zdravnika oziroma zdravstvene ekipe.
Podobno velja za druga prehranska dopolnila. Trenutno nobeno posamezno hranilo ali prehransko dopolnilo ne more nadomestiti zdravljenja, ki spreminja potek MS.
Kako zdravimo multiplo sklerozo?
Zdravljenje MS ima več ciljev. Eno je vplivanje na aktivnost in dolgoročni potek bolezni, drugo zdravljenje zagonov, tretje pa lajšanje posameznih simptomov in ohranjanje čim boljše kakovosti življenja.
Zato zdravljenje ni eno samo zdravilo, temveč dolgoročen načrt, ki se prilagaja vrsti in aktivnosti bolezni, simptomom, starosti, drugim boleznim, načrtovanju nosečnosti, življenjskim okoliščinam ter koristim in tveganjem posamezne terapije.
Zdravila, ki spreminjajo potek bolezni
Pomemben del sodobnega zdravljenja predstavljajo zdravila, ki spreminjajo potek bolezni oziroma DMT (disease-modifying therapies).
Ta zdravila vplivajo na delovanje imunskega sistema in zmanjšujejo vnetno aktivnost bolezni. Pri recidivnih oblikah lahko zmanjšajo število in resnost zagonov ter nastajanje novih poškodb v osrednjem živčevju. Nekatera zdravljenja so na voljo tudi za določene oblike aktivne progresivne MS.
Zdravila se razlikujejo po načinu delovanja, učinkovitosti, načinu uporabe in možnih neželenih učinkih. Nekatera se jemljejo peroralno, druga se dajejo v obliki injekcij ali infuzij.
Izbira zato ni preprosto vprašanje, katero zdravilo je najbolj primerno. Nevrolog skupaj z bolnikom ocenjuje razmerje med pričakovano koristjo in tveganji ter upošteva značilnosti bolezni in posameznika.
Sodobne smernice poudarjajo tudi pomen pravočasnega razmisleka o zdravljenju. Poškodbe živčevja lahko nastajajo tudi v obdobjih, ko človek nima očitnega zagona, DMT pa že nastale trajne poškodbe praviloma ne morejo povrniti.
Zdravljenje simptomov je prav tako pomembno
Zdravilo, ki spreminja potek bolezni, ne odpravi nujno vseh simptomov. Zato se posebej obravnavajo težave, kot so:
- spastičnost,
- bolečina,
- utrujenost,
- motnje mehurja in črevesja,
- težave s spanjem,
- motnje razpoloženja,
- težave pri hoji in ravnotežju,
- spolne težave,
- kognitivne težave.
Včasih pomagajo zdravila, drugič je pomembnejša rehabilitacija, sprememba dnevnih navad ali kombinacija več pristopov.
Prav tu postane posebej pomembna multidisciplinarna obravnava.
Zakaj pri MS sodeluje več strokovnjakov?
V središču zdravljenja je običajno nevrolog oziroma ekipa, specializirana za multiplo sklerozo, vendar potrebe bolnika pogosto presegajo samo nevrološko zdravljenje.
V obravnavo se lahko vključujejo medicinske sestre z znanjem s področja MS, fizioterapevti, delovni terapevti, psihologi, specialisti fizikalne in rehabilitacijske medicine, urologi, oftalmologi, farmacevti, dietetiki in drugi strokovnjaki.
Fizioterapija lahko pomaga pri moči, ravnotežju, gibljivosti in spastičnosti. Delovna terapija lahko olajša prilagajanje domačega in delovnega okolja. Psihološka podpora je pomembna pri soočanju z diagnozo, negotovostjo, anksioznostjo ali depresijo.
Cilj je, da se ne zdravi samo izvid magnetne resonance, ampak človeka in težave, ki mu dejansko omejujejo življenje.
Telesna dejavnost in življenje z multiplo sklerozo
Diagnoza MS sama po sebi ni razlog za opustitev telesne dejavnosti. Nasprotno – ustrezno prilagojeno gibanje lahko pomaga ohranjati mišično moč, gibljivost, ravnotežje, telesno pripravljenost in splošno počutje.
Vrsta in intenzivnost aktivnosti morata biti prilagojeni posamezniku. Pri večjih težavah z ravnotežjem, spastičnostjo ali utrujenostjo lahko fizioterapevt pomaga oblikovati varen program.
Nekateri ljudje z MS opažajo začasno poslabšanje simptomov pri povišanju telesne temperature. To ne pomeni nujno novega zagona ali nove poškodbe živčevja, lahko pa zahteva prilagoditev vadbe, temperature prostora, časa vadbe in počitka.
Pomembni so tudi kakovosten spanec, opustitev kajenja, uravnotežena prehrana ter skrb za srčno-žilno in splošno zdravje. Tak življenjski slog MS ne pozdravi, pomaga pa ohranjati zdravje in telesne sposobnosti.
Prehrana pri multipli sklerozi
Na spletu je mogoče najti številne ‘MS diete’, vendar trenutno ni ene posebne prehrane, za katero bi bilo dokazano, da lahko multiplo sklerozo pozdravi ali nadomesti zdravljenje.
Smiselna je uravnotežena in raznolika prehrana, ki zagotavlja dovolj beljakovin, prehranskih vlaknin, vitaminov, mineralov in drugih hranil ter pomaga vzdrževati primerno telesno maso.
Restriktivne diete lahko ob neustreznem načrtovanju povzročijo pomanjkanje hranil. Če želi bolnik pomembneje spremeniti prehrano ali uporabljati večje odmerke prehranskih dopolnil, je zato smiseln posvet z zdravstvenim strokovnjakom.
Posebna previdnost je potrebna pri izdelkih, ki se oglašujejo kot ‘naravno zdravljenje MS’. Naraven izvor ne pomeni avtomatično učinkovitosti ali varnosti, prehranska dopolnila pa lahko vplivajo tudi na zdravila ali druga zdravstvena stanja.
Psihološki vpliv diagnoze
Diagnoza kronične nevrološke bolezni lahko prinese strah, jezo, žalost in negotovost glede prihodnosti. Ker je potek MS tako individualen, je prav negotovost lahko eden težjih delov življenja z boleznijo.
Pomembno je, da psiholoških težav ne obravnavamo kot nekaj nepomembnega ali kot pričakovano posledico, s katero se mora človek preprosto sprijazniti.
Dolgotrajna potrtost, izguba zanimanja, tesnoba ali druge pomembne spremembe počutja so razlog za pogovor z zdravstvenim strokovnjakom. Psihološka ali psihoterapevtska pomoč je lahko enakovreden del celostne obravnave MS.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Nove nevrološke težave, kot so nenadna motnja vida, nova šibkost okončine, izrazita motnja ravnotežja ali dolgotrajnejša odrevenelost, zahtevajo zdravniško oceno – ne glede na to, ali ima človek že postavljeno diagnozo MS.
Pri osebi z znano multiplo sklerozo je pomembno zdravstveno ekipo obvestiti o novih ali izrazito poslabšanih simptomih, saj je treba ugotoviti, ali gre za zagon, okužbo, začasno poslabšanje starih simptomov ali drug vzrok.
Nenadnih hudih nevroloških simptomov pa ni primerno avtomatično pripisati multipli sklerozi. Nenadna ohromelost, motnja govora, povešen ustni kot ali nenadna huda motnja vida so lahko tudi znaki možganske kapi in zahtevajo takojšnjo nujno medicinsko pomoč.
Z multiplo sklerozo je mogoče živeti dejavno življenje
Multipla skleroza je kompleksna kronična bolezen, vendar diagnoza sama po sebi ne pove, kakšna bo prihodnost posameznika. Simptomi, aktivnost bolezni, odziv na zdravljenje in dolgoročni potek se med ljudmi močno razlikujejo.
Razumevanje bolezni in možnosti zdravljenja se je v zadnjih desetletjih bistveno izboljšalo. Zdravila, ki spreminjajo potek bolezni, lahko pri ustrezno izbranih bolnikih zmanjšajo vnetno aktivnost in zagone ter upočasnijo kopičenje okvar. Enako pomembni so zdravljenje simptomov, rehabilitacija, telesna dejavnost, psihološka podpora in redno spremljanje.
Pri obvladovanju MS zato ni enega univerzalnega recepta. Najboljši pristop je individualen in se lahko skozi življenje spreminja. Pomembno je redno sodelovanje z zdravstveno ekipo, pravočasno prepoznavanje novih težav in prilagajanje zdravljenja glede na aktivnost bolezni ter potrebe posameznika.
Vsebino pripravili farmacevti Lekarne Plavž.
Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ)
Ali je multipla skleroza avtoimunska bolezen?
Pri MS imunski sistem sodeluje pri vnetnem procesu, ki poškoduje strukture osrednjega živčevja, predvsem mielin. Pogosto jo zato opisujemo kot imunsko pogojeno oziroma avtoimunsko bolezen, čeprav natančen vzrok bolezni še ni v celoti pojasnjen.
Ali je multipla skleroza dedna?
MS ni klasična dedna bolezen. Genetska nagnjenost vpliva na tveganje, vendar sama po sebi ne določa, ali bo človek zbolel. Pri nastanku sodelujejo tudi okoljski in drugi dejavniki.
Kateri so lahko prvi simptomi multiple skleroze?
Med možnimi zgodnjimi težavami so motnje vida, mravljinčenje ali odrevenelost, mišična šibkost, motnje ravnotežja in izrazita utrujenost. Ti simptomi niso značilni samo za MS, zato je za diagnozo potrebna zdravniška obravnava.
Ali vitamin D zdravi multiplo sklerozo?
Ne. Nizke koncentracije vitamina D so povezane s tveganjem za MS, vendar trenutno ni dovolj dokazov, da bi vitamin D obravnavali kot samostojno zdravljenje bolezni. Rezultati raziskav visokih odmerkov niso enotni, zato večjih odmerkov ni primerno jemati brez posveta z zdravnikom.
Ali je multiplo sklerozo mogoče pozdraviti?
Trenutno zdravila, ki bi MS dokončno pozdravilo, ni. Obstajajo pa zdravljenja, ki lahko pomembno vplivajo na potek bolezni, zmanjšujejo število in resnost zagonov ter upočasnjujejo kopičenje okvar. Na voljo so tudi številni načini zdravljenja posameznih simptomov.
Reference
- MS Society. Disease modifying therapies. Aktualne informacije o zdravilih, ki spreminjajo potek MS.
- MS Society. Treatments and therapies. Pregled zdravljenja MS in obvladovanja simptomov; pregledano maja 2026.
- MS Society. Early treatment. Pomen zgodnje uvedbe zdravljenja, ki spreminja potek bolezni; pregledano maja 2026.
- MS Society. Getting treatment for MS. Pregled zdravljenja relapsov, simptomov in posameznih oblik MS.
- MS Society. Dobson R. Ask the expert: MS risk and prevention. Dejavniki tveganja za MS, julij 2026.
- MS Society. Vitamin D & MS – Emerging Research & Treatment. Pregled aktualnih dokazov o vitaminu D in multipli sklerozi.
- MS Society. Diet and MS. Prehrana, vitamin D in prehranska dopolnila pri MS.
- MS Society. Clinically isolated syndrome (CIS). Informacije o CIS, kortikosteroidih in zdravljenju, ki spreminja potek bolezni.
