Kaj lahko naredimo za preprečevanje demence

Ni povsem jasno, zakaj demenca pri posamezniku nastopi oziroma pri nekaterih nikoli ne, čeprav imajo morda genetsko nagnjenje ali že določene možganske spremembe, pri katerih bi
lahko zboleli za demenco. Intenzivno potekajo tudi raziskave o preventivi oz. kako lahko demenco preprečimo, odložimo njen nastop ali preprečujemo poslabšanje.

Kaj lahko naredimo za preprečevanje demence

Iz izsledkov raziskav je razvidno, da bi bilo mogoče kar 40 odstotkov demence pri ljudeh na splošno preprečiti, če bi upoštevali nekaj ključnih spremenljivih tveganj. Prispevek k zmanjševanju tveganja za demence se začne že zgodaj in se nadaljuje vse življenje, zato ni nikoli prezgodaj ali prepozno za preventivo. Za te strategije skrbijo javnozdravstveni programi in individualno prilagojeni ukrepi v okviru »primarne preventive«. T. i. »sekundarna« preventiva pa pomeni tudi, da preprečujemo poslabšanje stanja, če demenca že nastopi.

Novi dokazi izpostavljajo 12 ključnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na razvoj demence, med katere spadajo:

• čezmerno uživanje alkohola,
• poškodbe glave,
• onesnaženost zraka,
• nižja izobrazba,
• visok krvni tlak,
• okvara sluha,
• kajenje,
• debelost,
• depresija,
• telesna neaktivnost,
• sladkorna bolezen in
• redki socialni stiki.

Kaj lahko sami storite za preprečevanje demence pri sebi in bližnjih

• Prizadevajte si za vzdrževanje urejenega krvnega tlaka že vsaj od 40. leta starosti – antihipertenzivna zdravila so edini znani učinkoviti način zdravljenja povečanega krvnega tlaka.
• Spodbujajte uporabo slušnih aparatov pri izgubi sluha in zmanjšajte izgubo sluha z zaščito ušes pred čezmerno izpostavljenostjo hrupu.
• Zmanjšajte izpostavljenost onesnaženemu zraku in pasivni izpostavljenosti tobačnega dima oziroma »pasivnemu kajenju«.
• Preprečite poškodbe glave.
• Omejite uživanje alkohola, saj zloraba alkohola in pitje več kot 21 enot na teden povečujeta tveganje za demenco.
• Preprečite začetek kajenja in podprite prenehanje kajenja, tudi v poznejšem življenjskem obdobju.
• Preprečujte debelost in z njo povezano sladkorno bolezen.
• Ohranite zmerno telesno aktivnost v srednjem in kolikor se da tudi v poznejšem življenjskem obdobju.
• Poskrbite za zadostno količino spanja, kakovostno in varovalno prehrano in se izogibajte stresu.

Če začutite, da vam zmanjkuje volje ali ste apatični, žalostni in izrazito nerazpoloženi, in to počutje vztraja več kot dva tedna, ali pa ste v preteklosti že imeli depresivno epizodo oziroma ste se zdravili zaradi depresije, je pomembno, da se posvetujete z osebnim zdravnikom.

Poleg naštetih je v preventivi izjemno pomembnih še nekaj ukrepov:

• Da si zagotovite zadostno količino spanja.
• Da se, kolikor se da, izogibate stresu v vsakodnevnem življenju in poskrbite za sprostitev.
• Da poskrbite za zdravo in uravnoteženo prehrano. V raziskavah sta se najbolj izkazala mediteranski in skandinavski tip prehrane.

Vsebina ima izključno splošno izobraževalne in informativne namene in ni nadomestilo za obisk pri zdravniku ali posvet s farmacevtom. Pomembno je, da glede svojega zdravstvenega stanja oziroma bolezni upoštevate navodila svojega zdravnika in drugih zdravstvenih delavcev.

Vir: LEK_Demenca_Knjizica_ZA_WEB.pdf, dostopano 21.9.2023.