Rak dojke

Mesec oktober je tudi mesec osveščanja o raku dojk – rožnati oktober. Poudarja se pomen zdravega načina življenja in pravočasnega odkrivanja tovrstnih oblik raka (1).

Rak dojke je ena najpogostejših oblik raka pri ženskah (2). V Sloveniji letno zboli za rakom dojk okoli 1400 žensk ter okoli 10 moških (3).

Dejavniki tveganja:

Najpomembnejši dejavniki tveganja so poleg spola in starosti še:

Družinska obremenitev (preboleli raki v družini- dedne oblike raka dojk so najpogosteje posledica mutacij v genih BRCA1 ali BRCA2.) (2,3,4)
Dejavniki materinstva (zgodnja menarha, pozna menopavza, starost več kot 30 let ob prvem porodu, nerodnost, nizko število otrok ter opustitev dojenja) (4)
Nekatere benigne spremembe v dojki (2)
Hormoni (peroralna hormonska kontracepcija in hormonsko nadomestno zdravljenje) (3)
Razvade (kajenje, alkohol)

Odkrivanje bolezni

Pravočasno odkrivanje bolezni pomeni bistveno boljše možnosti za uspešno ozdravitev, zato se ženskam svetuje samopregledovanje, po možnosti vsak mesec. Najprimernejši čas za samopregled je v sredini menstruacijskega cikla (7.-10. dan po menstruaciji), saj so bolečine in zatrdline pred ali med mesečnim perilom normalen pojav, če pa zatrdlina ne izgine, pa svetujemo obisk zdravnika (2).

V diagnostiki se uporablja mamografijo, ultrazvok in magnetno resonanco (4). Temeljna slikovna preiskava pri raku dojk je mamografija, ki se uporablja tudi pri presejanju za raka dojk, vse druge preiskave so dopolnilne (4). Dokončna postavitev diagnoze raka dojk je možna s histopatološkim pregledom odvzetega vzorca tkiva, pridobljenega z biopsijo (4).

Na splošno je rak dojk eden z najboljšimi prognozami, saj se večina bolnic z lokalno omejenim rakom pozdravi (3). Dobra prognoza je tudi posledica vedno boljše osveščenosti, boljše diagnostike, organiziranega presejanja v okviru programa DORA in uvajanjem novih zdravil pri zdravljenju zgodnjega in razsejanega raka (3).

Zdravljenje

Rak dojk je heterogena bolezen z različnimi značilnostmi (3).

Glede na biološke značilnosti tumorja rak dojk delimo na:

luminalne A
luminalne B
HER2 pozitivne
trojno negativen podtip (3)

Rak dojk zdravimo s kombinacijo kirurškega zdravljenja, sistemskega zdravljenja in obsevanja (4). Izbor in zaporedje načina zdravljenja sta odvisna od razširjenosti in histopatoloških lastnosti bolezni (4).

Že v zgodnji fazi zdravljenja je pomembno sistemsko zdravljenje, saj je na ta način mogoče uničiti morebitne mikrozasevke, ki so ga tvorile rakave celice, ki so po krvnih in limfnih žilah potovale iz osnovnega začetnega tumorja v dojki (3). Sistemsko zdravljenje raka dojk delimo na zdravljenje s hormonskimi zdravili, citostatiki in biološkimi zdravili (4).

Vrste hormonskega zdravljenja so:
zdravljenje z antiestrogeni,
aromataznimi inhibitorji,
agonisti LHRH
progestini (3,4).

Zaradi zmanjšanja ravni spolnih hormonov se pojavijo neželeni učinki, npr. oblivi vročice s potenjem, pridobivanje telesne teže, motnje spomina, motnje spolnosti, prezgodnja osteoporoza (4).

Citostatsko zdravljenje oz. zdravljenje s kemoterapevtiki se uporablja kot monoterapijo (uporaba le enega zdravila) ali kot kombinacijo več kemoterapevtikov (4).

Kemoterapevtiki prinašajo s sabo določene neželene učinke, kot so: slabost z bruhanjem, zavora delovanja kostnega mozga, okvara sluznic, izpadanje las in dlak, okužbe in amenoreja (4).

Biološko zdravljenje raka dojk delimo na zdravljenje s tarčnimi biološkimi zdravili, imunoterapijo in zdravljenje z vakcinami (4).

K celostnemu zdravljenju bolnic z rakom sodi tudi rehabilitacija po operativnem posegu, še zlasti po odstranitvi pazdušnih bezgavk se lahko zelo omeji gibljivost v ramenskem sklepu in nastaja otekanje roke (4).

Rak dojke je najpogostejši, a k sreči velja za enega najbolj ozdravljivih rakov (5). K temu pripomorejo tudi dobri preventivni programi za zgodnje odkrivanje bolezni.

Avtor članka: Barbara Rekar, mag. farm.

Datum priprave informacije: oktober 2025.

Viri: