Prvi znanilci pomladi so tudi – klopi. Te male nadloge lahko povzročijo velike (zdravstvene) težave, zato ni odveč preventiva in ustrezna zaščita – ne le na sprehodih v gozdu, temveč tudi doma na vrtu ali ob obisku lokalnega parka.
Kje vse živijo klopi, zakaj so nevarni in čim bolj zmanjšati možnost, da sabo domov prinesemo neželeno družbo, preberite v nadaljevanju članka.
Kaj oziroma kdo so klopi?
Klopi (Ixodoidea) spadajo med pajkovce, natančneje pršice. Poznanih je okrog 850 vrst in vsi so zunanji zajedavci na vretenčarjih. Razvojni cikel klopov vključuje naslednje faze: jajčece, ličinko, nimfo in odraslo žival. V vsaki razvojni fazi potrebuje klop vsaj en obrok krvi, da se razvije v naslednjo fazo.
Klopi so prenašalci mnogih nevarnih bolezni. Slovenija spada med države z visoko verjetnostjo okužb s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Pri nas so najbolj razširjeni ščitasti klopi (vrste Ixodes ricinus) in klopne bolezni lymska borelioza, klopni meningoencefalitis (KME) in humana granulocitna anaplazmoza. Najpogostejša je lymska borelioza, velik problem pa predstavlja predvsem klopni meningoencefalitis. Bolnik lahko tudi hkrati zboli za obema boleznima.
Kje živijo klopi?
Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih in listnatih gozdov, v travi ter celo na vrtu in v mestnih parkih. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj.
Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra.
Zelo zanimivo je, da jim iglavci ne dišijo. Eterično olje iglavcev ima zelo visoko valovanje, podobno kot eterično olje citrusov, ki vsi zelo dobro odganjajo klope.
Zakaj so klopi nevarni?
Ugriz klopa je sam po sebi neprijeten, vendar pa so te male žuželke tudi prenašalci nevarnih bolezni. V Sloveniji je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. Povzročitelj bolezni se lahko prek larv, nimf in spolno zrelih klopov prenese na človeka ali žival. Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je potrebno pred njimi zaščititi.
Najpogostejši bolezni v Sloveniji sta lymska borelioza, ki jo povzroča bakterija Borellia burgdoferi, ter klopni meningoencefalitis (meningitis), ki ga povzroča virus. Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa.
Kako po vbodu klopa pride do okužbe?
Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se pritrdi na kožo, tako da porine svoj »rilec« globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestezijski učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Klopi so nevarni, saj prenašajo viruse, bakterije (npr. rikecije, spirohete), glivice, praživali in gliste, ki povzročajo bolezni. Klopi se okužijo s sesanjem krvi okužene živali, najpogosteje so to mali gozdni sesalci in ptiči, lahko tudi večje živali, ki predstavljajo naravni rezervoar bakterij
Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) povzročiteljem lymske borelioze (Borrelia burgdorferi), med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj – asimptomatsko. Osebe, ki so bile okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo.
Lymska borelioza
V Sloveniji je lymska borelioza od vseh bolezni, ki jih klopi prenašajo, najpogostejša. Okuženih je do 41 % klopov. Izjemoma se bolezen lahko pojavi tudi po piku kakšne druge okužene žuželke. Za prenos okužbe je pri lymski boreliozi načeloma potrebnih vsaj 24 oziroma 48 ur po tem, ko se klop prisesa. S čimhitrejšo pravilno odstranitvijo klopa, lahko zmanjšamo možnost okužbe oz. se ji še izognemo.
Lymsko boreliozo povzročajo bakterije, ki se imenujejo borelije in spadajo v družino spirohet, kamor uvrščamo vsaj 3 za človeka patogene vrste: Borrelia burgdorferi sensu stricto, B. afzelii in B. garinii.
Bolezen poteka v treh fazah. Inkubacijska doba za prvo fazo je običajno od 3 do 32 dni po okužbi. Druga in tretja faza bolezni se lahko pojavita mesece ali leta po okužbi. Za bolezen je značilen zelo različen klinični potek. To je odvisno od vpliva imunskega odziva posameznika in od vrste bakterije borelije. Ena vrsta povzroča okvare kože, druga živčevja in tretja okvare sklepov.
Nekaj dni do nekaj tednov po vbodu klopa se pri bolnikih pojavi značilen obročast kožni izpuščaj (erythema migrans). Nastane na mestu vboda klopa, lahko pa tudi drugje po telesu. Rdečina se počasi širi, na sredini bledi in dobiva obliko obroča. Nekateri bolniki se počutijo podobno kot bi prebolevali gripo: imajo vročino, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol ter slabost. Poleg značilnega rdečega kolobarja pa se po vbodu klopa lahko pojavi borelijski limfocitom – mehka, neboleča oteklina ali vozlič, ki se običajno pojavi na uhljih, ušesni mečici, prsnih bradavicah ali genitalnem področju.
Napredovala oblika bolezni se lahko pokaže na različnih organih: srcu, živčevju, sklepih, očeh ali koži. Zelo pomembna je zgodnja prepoznava bolezni in takoj, ko opazimo rdeč izpuščaj, moramo k zdravniku, da predpiše antibiotike. Po pravočasnem zdravljenju z antibiotikom izpuščaj začne hitro izginjati, bolniki pa so ozdravljeni in zaradi lymske borelioze nimajo več težav.
Če zamudimo začetek bolezni in je lymska borelioza zdravljena šele v pozni fazi, antibiotiki ne pomagajo več tako dobro in bolezenski znaki ostajajo, saj so v tem primeru tkiva že nepopravljivo poškodovana. Včasih je potrebna še laboratorijska potrditev suma, da gre za lymsko boreliozo. Testiranje pa ni vedno enostavno.
Klopni meningoencefalitis
Klopni meningoencefalitis (KME) je resno virusno obolenje osrednjega živčevja. Povzroča ga virus klopnega meningoencefalitisa, ki spada v rod flavivirusov, ki vključuje približno 70 različnih virusov. Z virusom KME se večina ljudi okuži z vbodom okuženega klopa, lahko pa se okužimo tudi preko pitja neprekuhanega kozjega, ovčjega ali kravjega mleka ali mlečnih izdelkov okužene živali.
Z okuženega klopa se virus prenese iz njegovih žlez slinavk v kožo gostitelja že v prvih minutah sesanja krvi. Evropski podtip virusa običajno povzroča bolezen, ki ima v večini primerov značilen dvofazni potek.
Prva faza bolezni se pokaže približno teden dni po vbodu okuženega klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah in sklepih, glavobolom ter vročino. Po nekajdnevnem do nekajtedenskem izboljšanju počutja izbruhne druga faza bolezni. Takrat se virus razširi v centralni živčni sistem. Pri večini bolnikov bolezen poteka kot meningitis ali meningoencefalitis, pri nekaterih (do 10 % bolnikov) tudi kot meningoencefalomielitis.
Za meningitis, vnetje možganske ovojnice, so značilni: visoka vročina, močan glavobol, otrdel vrat, bolečine v vratu, vrtoglavica in slabost ter bruhanje. Če virus poleg vnetja možganskih ovojnic povzroči tudi vnetje možganskega tkiva, govorimo o meningoencefalitisu. V tem primeru se pojavijo še tresenje prstov rok in jezika, težave z zbranostjo in mišljenjem ter različne stopnje motenj zavesti (tudi koma).
Najtežja klinična oblika prizadetosti je meningoencefalomielitis. Pri tem pride do ohromitve mišičnih skupin, npr. ramenskega obroča in medenice ali pa dihalnih mišic. Če so prizadete dihalne mišice, je bolnik odvisen od dihalnega aparata. Včasih je prizadeto tudi avtonomno živčevje, ki se kaže v motnjah srčnega ritma. Bolniki potrebujejo dolgotrajno bolnišnično zdravljenje. Pri 5-10 % bolnikov se pojavijo ohromitve, približno 1 % obolelih umre.
Klopni meningoencefalitis lahko pusti trajne posledice in tudi po okrevanju močno vpliva na kakovost življenja. Slovenija spada med države z največjo obolevnostjo v Evropi.
Specifičnega zdravljenja KME žal ni. Obstoja le simptomatsko zdravljenje z zdravili za zniževanje telesne temperature in lajšanje glavobola ter nadomeščanja tekočine in elektrolitov. Če je potrebno, bolnike zdravijo tudi z zdravili za zmanjšanje otekline možganov in za zdravljenje krčev.
Pred boleznijo se lahko učinkovito preventivno zaščitimo s cepljenjem. Cepljenje poteka v več odmerkih. Prva dva odmerka si sledita v razmaku 1 meseca, tretji odmerek se daje 9-12 mesecev po drugem odmerku. Prvi poživitveni odmerek se daje po 3 letih, kasneje se obnavlja zaščito na 3-5 let (odvisno od cepiva).
Kako preprečimo vbod klopa?
Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.
Repelenti
Repelenti so zaščitna kemična sredstva, ki odganjajo žuželke. Nanašamo jih skladno z navodili proizvajalca. Nekatere lahko nanašamo tudi na kožo. Izogibati se je treba nanosu na oči, usta. Številne repelente lahko kupite v spletni Lekarni Plavž.
Če ne želimo uporabljati sprejev, lahko preizkusimo tudi elektronski odganjalec klopov, ki deluje na principu visoke frekvence, ki je za človeka neslišna, za klope pa moteča. Vendar se nikoli ne smemo zanesti samo na odganjalce. Vedno se po sprehodih v naravo temeljito preglejte in umijte ter takoj odstranite morebitne klope s pinceto.
Eterična olja
Proti klopom lahko uporabite vonjave, ki jih ne prenesejo. Zanimivo je že dejstvo, da klopov na iglavcih ne boste našli, saj jih moti vonj eteričnega olja, ki obdaja iglice. To nam pove, da se na tak način lahko zaščitimo tudi sami, z naravnimi sredstvi, ki pa jih moramo nanašati pogosteje kot kemične repelente, zato je priporočljivo, da jih nosimo kar s seboj.
Pršilo z eteričnimi olji si lahko izdelate sami, potrebujete le tri sestavine:
- 50 ml 96-odstotnega denaturiranega etanola,
- 24 kapljic eteričnega olja origana,
- 35 kapljic eteričnega olja zelene mete,
- embalaža s pršilko.
V embalažo vlijte 50 ml etanola, nato nakapajte navedene količine eteričnih olj origana in zelene mete, pretresite in pršilo je pripravljeno za uporabo.
Pozor: koncentracija eteričnih olj je zelo visoka, eterično olje origana lahko na kožo, zlasti bolj občutljivo, deluje dražeče, zato pršilo pred odhodom v naravo poškropite samo po oblačilih!
Raziskave so pokazale, da sta eterični olji origana in zelene mete najbolj učinkoviti, sicer pa klope odganjajo tudi druga eterična olja, in sicer eterična olja timijana, rožmarina, limonske trave, evkalipta in čajevca.
Za uporabo eteričnih olj origana in zelene mete smo se odločili na podlagi izsledkov raziskave, ki je pokazala, da sta pri odganjanju klopov uporabljeni eterični olji še bolj učinkoviti kot eterični olji timijana in rožmarina – vsa olja so vam na voljo tudi v spletni Lekarni Plavž.
Citrusi
Če boste dišali po citrusih, se vam bodo klopi izognili. Repelent iz citrusov lahko naredite tudi sami. Kako? V vodi skuhajte narezane agrume (limono, pomarančo, limeto, grenivko). Ohlajeno mešanico nalijte v novo oz. očiščeno razpršilno stekleničko, ki jo lahko uporabite, preden greste v naravo.
Jabolčni kis
Pravijo, da klope odganja tudi vonj po kisu. Uporabite beli kis, s katerim se namažite po koži. Ne marajo niti jabolčnega kisa.
Vitamin C
Redno uživanje vitamina C naj bi pomagalo , da se klopi težje “oprimejo” naše kože. Priporočamo, da preizkusite C vitamin znamke VitaCare Plus.
In ko prispemo domov …
Ko se vrnemo domov, dobro in skrbno preglejmo oblačila. Preveriti moramo, da nismo klopa prinesli domov in s tem ogrozili še ostalih članov in hišnih ljubljenčkov.
Oblačila postavite na sončno mesto, to bo klope zagotovo odgnalo. Sicer se jih ne boste znebili niti s pranjem oblačila v pralnem stroju – pravijo, da klopi tudi to preživijo.
Natančno moramo pregledati tudi svoje telo. Oprhajte se – klopa, ki se še ni pritrdil na kožo, bo voda odplaknila. S samopregledovanjem nadaljujemo tudi v nekaj dneh po vrnitvi iz narave.
Kako odstranimo klopa?
Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo. Pri odstranjevanju klopa ne uporabljamo olj, krem, kemikalij, ampak pinceto. Klopa primemo čim bližje koži in ga mirno, z enakomernim gibom izvlečemo.
V zdravstvenem domu je storitev odstranjevanja klopa samoplačniška. Če rilček klopa ostane v koži, ni nevarno za prenos okužbe, lahko pa povzroči ognojitev. V takem primeru je najbolje počakati, da rilček sam odpade.
