Luskavica: simptomi, vzroki in zdravljenje

Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen, ki jo najpogosteje prepoznamo po značilnih spremembah na koži. Čeprav je na prvi pogled predvsem kožna bolezen, je danes ne obravnavamo zgolj kot težavo kože. Pri njenem nastanku ima pomembno vlogo imunski sistem, pri nekaterih bolnikih pa so lahko prizadeti tudi nohti in sklepi. Luskavica je lahko povezana tudi z drugimi zdravstvenimi težavami, zato je pomembno, da je ustrezno prepoznana in zdravljena. [1,2]

Potek bolezni je zelo različen. Nekateri imajo le nekaj manjših žarišč, pri drugih so spremembe obsežnejše in pomembno vplivajo na vsakodnevno življenje. Značilna so obdobja izboljšanja in poslabšanja, pri čemer lahko izbruhe sprožijo različni dejavniki, od okužb in stresa do poškodb kože in nekaterih zdravil. [2,3]

Pomembno je vedeti tudi, da luskavica ni nalezljiva. Ne prenaša se z dotikom, souporabo predmetov, kopanjem ali običajnim stikom z osebo, ki ima luskavico. [2]

Kaj je luskavica?

Pri zdravi koži nastajanje in obnavljanje kožnih celic poteka postopoma. Pri luskavici pa zaradi spremenjenega imunskega odziva nastajanje novih kožnih celic poteka bistveno hitreje. Celice se zato kopičijo na površini kože, kar vodi do nastanka zadebeljenih, luščečih se sprememb oziroma plakov. [1]

Luskavica je kronična bolezen, kar pomeni, da je praviloma dolgotrajna. Sodobno zdravljenje je ne more dokončno odpraviti, lahko pa zelo učinkovito zmanjša njene znake in simptome ter pri številnih bolnikih omogoči dolga obdobja z malo ali skoraj brez vidnih kožnih sprememb. [1,4]

Po podatkih Ameriške akademije za dermatologijo luskavica prizadene približno 3 % svetovnega prebivalstva, čeprav se pogostost med posameznimi populacijami in geografskimi območji razlikuje. Pojavi se lahko v katerem koli življenjskem obdobju. [1]

Luskavica ni samo bolezen kože

Luskavica je imunsko pogojena vnetna bolezen. Pri delu bolnikov se poleg kože pojavijo spremembe na nohtih, pri nekaterih pa se razvije psoriatični artritis, pri katerem vnetje prizadene sklepe in druga tkiva gibalnega sistema. Luskavica je povezana tudi z večjo pogostostjo nekaterih drugih bolezni in stanj, med drugim srčno-žilnih bolezni, presnovnega sindroma, sladkorne bolezni, vnetnih črevesnih bolezni in depresije. To ne pomeni, da se bodo te bolezni razvile pri vsakem bolniku, je pa razlog za celostno spremljanje zdravja. [1,5]

Kako luskavico razlikujemo od drugih kožnih bolezni?

Luskavico je včasih mogoče zamenjati z ekcemom, seboroičnim dermatitisom, glivično okužbo ali drugimi boleznimi kože. Značilni plaki pri luskavici so pogosto dobro omejeni, zadebeljeni in prekriti z luskami, vendar videz ni pri vseh ljudeh enak. Tudi barva sprememb je odvisna od naravne barve kože. [4,6]

Diagnoze zato ni smiselno postavljati zgolj na podlagi fotografije ali podobnosti z izpuščajem druge osebe. Dermatolog pri oceni upošteva videz in razporeditev sprememb, prizadetost lasišča in nohtov, simptome ter osebno in družinsko anamnezo.

Kakšni so simptomi luskavice?

Znaki bolezni se razlikujejo glede na obliko luskavice in mesto, kjer se pojavi. Najpogostejše so suhe, zadebeljene in dvignjene kožne spremembe, ki so lahko prekrite z luskami. Pogosti so tudi srbenje, občutek zategovanja, pekoč občutek ali bolečina. [4]

Spremembe se lahko pojavijo kjer koli, pogosto pa jih opazimo na:

  • komolcih in kolenih,
  • lasišču,
  • spodnjem delu hrbta,
  • trupu in okončinah,
  • dlaneh in podplatih,
  • kožnih gubah,
  • nohtih.

Pri nekaterih bolnikih je prizadeta zelo majhna površina kože, pri drugih se spremembe pojavljajo na večjih delih telesa. Obseg kožnih sprememb pri tem ni edino merilo njihovega vpliva. Že manjša žarišča na dlaneh, podplatih, obrazu, lasišču ali spolovilu lahko izrazito vplivajo na kakovost življenja.

Različne oblike luskavice

Plakasta luskavica

Plakasta luskavica je daleč najpogostejša oblika. Po podatkih Ameriške akademije za dermatologijo jo ima približno 80–90 % ljudi z luskavico. Značilni so dvignjeni, zadebeljeni plaki z luskami, ki se pogosto pojavljajo na komolcih, kolenih, lasišču in spodnjem delu hrbta. [4]

Kapljična luskavica

Pri kapljični oziroma gutatni luskavici se na koži pojavijo številne manjše, kapljicam podobne spremembe. Pogosteje se pojavlja pri otrocih in mlajših odraslih ter se lahko razvije po okužbi, zlasti po streptokoknem vnetju žrela. Okužbe so sicer eden od znanih možnih sprožilcev poslabšanja luskavice. [3]

Inverzna luskavica

Inverzna luskavica prizadene predvsem kožne gube, na primer pod pazduhami, pod dojkami ali v dimljah. Zaradi vlažnega okolja in trenja spremembe pogosto nimajo značilnega izrazitega luščenja, zato jo je mogoče zamenjati z drugimi boleznimi kože.

Pustulozna luskavica

Za pustulozno luskavico so značilne pustule oziroma mehurčki, napolnjeni z gnojno vsebino. Lahko je omejena predvsem na dlani in podplate, lahko pa zajame večje površine telesa. Generalizirana pustulozna luskavica je resno stanje, ki zahteva hitro zdravniško obravnavo. [7]

Redkejša, vendar prav tako resna oblika je eritrodermična luskavica, pri kateri je prizadet velik del kože. Spremljajo jo lahko motnje uravnavanja telesne temperature, mrzlica, povišana telesna temperatura in dehidracija. Takšno stanje zahteva nujno medicinsko pomoč. [7]

Luskavica na nohtih

Luskavica lahko prizadene tudi nohte na rokah in nogah. Pojavijo se lahko drobne vdolbinice na površini nohta, sprememba barve, zadebelitev ali krušenje nohta, kopičenje materiala pod nohtom in odstopanje nohtne plošče od podlage. [4]

Spremembe na nohtih niso le estetska težava. Lahko povzročajo bolečino in otežujejo vsakodnevna opravila, poleg tega pa je prizadetost nohtov pomembna tudi pri spremljanju možnosti razvoja psoriatičnega artritisa.

Luskavica in sklepi: kdaj pomisliti na psoriatični artritis?

Pri nekaterih ljudeh z luskavico se razvije psoriatični artritis. Kožne spremembe se pogosto pojavijo več let pred težavami s sklepi, vendar vrstni red ni pri vseh enak. [8]

Pozornost je potrebna predvsem ob:

  • otekanju in občutljivosti sklepov,
  • jutranji okorelosti,
  • otečenem celotnem prstu na roki ali nogi,
  • bolečinah v peti,
  • bolečinah ali otekanju ob Ahilovi tetivi,
  • dolgotrajnejših bolečinah v spodnjem delu hrbta.

Zgodnje prepoznavanje je pomembno, ker lahko nezdravljen psoriatični artritis povzroči trajne poškodbe sklepov. Ob takšnih težavah je zato potreben posvet z zdravnikom. [8,9]

Zakaj nastane luskavica?

Natančnega posameznega vzroka za nastanek luskavice ne poznamo. Gre za preplet genetske nagnjenosti, delovanja imunskega sistema in dejavnikov iz okolja.

Genetski dejavniki

Luskavica se pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki imajo bolezen v družini, kar kaže na pomembno vlogo dednosti. Vendar genetska nagnjenost sama po sebi še ne pomeni, da bo človek zagotovo zbolel. Nekateri imajo gene, povezane z večjim tveganjem, vendar se bolezen pri njih nikoli ne razvije. [2]

Vloga imunskega sistema

Pri luskavici je imunski odziv neustrezno aktiviran. Posledica je vnetni proces, ki med drugim pospeši nastajanje kožnih celic. Prav boljše razumevanje imunskih mehanizmov bolezni je omogočilo razvoj sodobnih ciljnih in bioloških zdravil.

Luskavica zato ni posledica slabe higiene, alergije na določeno živilo ali okužbe kože, prav tako se ne prenaša z ene osebe na drugo.

Kaj lahko sproži ali poslabša luskavico?

Sprožilci niso pri vseh enaki. Posameznik lahko sčasoma opazi, da se bolezen poslabša v določenih okoliščinah.

Med znanimi sprožilci so:

  • stres,
  • okužbe, med njimi streptokokno vnetje žrela,
  • poškodbe kože, praske, ureznine ali sončne opekline,
  • nekatera zdravila,
  • kajenje,
  • čezmerno uživanje alkohola,
  • hladno in suho vreme. [2,3]

Pojav luskavičnih sprememb na mestu poškodbe kože imenujemo Koebnerjev pojav. Zato lahko pri nekaterih ljudeh izbruh sprožijo tudi poškodbe zaradi praskanja, tetoviranja ali sončnih opeklin. [3]

Če bolnik sumi, da luskavico poslabšuje določeno zdravilo, ga ne sme samovoljno ukiniti. O tem se mora pogovoriti z zdravnikom ali farmacevtom, saj je treba oceniti korist zdravljenja in možnost ustrezne alternative.

Kako zdravimo luskavico?

Zdravljenje je prilagojeno posamezniku. Pri izbiri se upoštevajo vrsta in obseg luskavice, mesto sprememb, intenzivnost simptomov, vpliv bolezni na kakovost življenja, pridružene bolezni in odziv na predhodno zdravljenje. [1,4]

Cilj zdravljenja ni samo zmanjšati vidnost plakov, temveč tudi obvladovati vnetje, srbenje, luščenje in druge simptome ter izboljšati kakovost življenja.

Lokalno zdravljenje

Pri blažji in zmerni luskavici imajo pomembno vlogo zdravila in pripravki, ki se nanašajo neposredno na kožo.

Uporabljajo se predvsem:

  • lokalni kortikosteroidi,
  • analogi vitamina D,
  • kombinacije učinkovin,
  • drugi lokalni pripravki glede na vrsto in mesto sprememb,
  • emolienti oziroma negovalni pripravki za suho kožo. [1,4]

Emolienti ne zdravijo imunskega vzroka bolezni, so pa pomemben del vsakodnevne nege. Pomagajo zmanjševati suhost in neprijeten občutek zategovanja ter podpirajo kožno bariero.

Pri lokalnih kortikosteroidih je pomembno upoštevati navodila glede jakosti zdravila, mesta nanosa in trajanja uporabe. Koža na obrazu ali v kožnih gubah na primer zahteva drugačen pristop kot debelejša koža na komolcih ali kolenih.

Fototerapija

Če lokalno zdravljenje ne zadošča ali so spremembe obsežnejše, lahko dermatolog predlaga fototerapijo, pri kateri se kožo nadzorovano izpostavlja določeni vrsti ultravijolične svetlobe.

Fototerapija ni enaka nenadzorovanemu sončenju. Izvaja se po določenem protokolu in pod strokovnim nadzorom, saj pretirana izpostavljenost UV-sevanju poškoduje kožo, sončna opeklina pa lahko luskavico celo poslabša. [3]

Sistemsko zdravljenje

Pri zmerni do hudi luskavici oziroma kadar lokalno zdravljenje in fototerapija nista dovolj učinkovita, se lahko uporabljajo sistemska zdravila, ki delujejo na celoten organizem.

Med možnostmi so klasična sistemska zdravila in novejša tarčna zdravila. Izbira je individualna, zdravljenje pa zahteva zdravniško spremljanje zaradi učinkovitosti, morebitnih neželenih učinkov in potrebnih laboratorijskih preiskav.

Biološka zdravila

Pomemben napredek pri zdravljenju zmerne do hude luskavice predstavljajo biološka zdravila. Ta ciljano vplivajo na določene dele imunskega sistema oziroma vnetne poti, ki sodelujejo pri nastanku bolezni.

Biološko zdravljenje ni potrebno za vsakega bolnika z luskavico. Dermatolog se zanj odloča glede na resnost bolezni, predhodno zdravljenje, pridružene bolezni in druge individualne dejavnike. Sodobne možnosti zdravljenja omogočajo pri številnih bolnikih zelo dobro obvladovanje bolezni. [1]

Nega kože pri luskavici

Redna nega je pomemben spremljevalni del zdravljenja. Kožo je smiselno negovati z izdelki, ki zmanjšujejo izsuševanje in pomagajo ohranjati njeno zaščitno funkcijo.

Koristno je:

  • redno uporabljati emoliente oziroma vlažilne in negovalne izdelke,
  • izogibati se grobemu drgnjenju kože,
  • uporabljati nežna sredstva za umivanje,
  • preprečevati praskanje in poškodbe kože,
  • spremljati individualne sprožilce poslabšanja.

Pri izbiri izdelka je pomembno tudi mesto sprememb. Nega lasišča, obraza, kožnih gub ali močno zadebeljenih plakov zahteva različne formulacije.

Nasvet farmacevta

Pri luskavici je poleg predpisanega zdravljenja pomembna tudi ustrezna vsakodnevna nega kože. Farmacevt vam lahko pomaga pri izbiri negovalnih izdelkov glede na suhost kože, mesto sprememb in zdravljenje, ki ga že uporabljate.

Ali lahko prehrana pomaga pri luskavici?

Za luskavico ni ene posebne diete, ki bi bolezen pozdravila. Prav tako ni smiselno brez utemeljenega razloga izločati celih skupin živil.

Priporočljiva je raznolika, uravnotežena prehrana, ki podpira splošno zdravje. Zdrava telesna masa, redna telesna dejavnost, nekajenje in zmernost pri alkoholu so pomembni tudi zato, ker je luskavica povezana z večjo pojavnostjo nekaterih presnovnih in srčno-žilnih bolezni. [1,5]

Prehranska dopolnila ne nadomeščajo zdravljenja luskavice. Pred njihovo uporabo je zlasti pri bolnikih, ki prejemajo sistemska ali biološka zdravila, smiseln posvet z zdravnikom ali farmacevtom.

Življenje z luskavico

Vidne kožne spremembe lahko vplivajo na samopodobo, odnose, delo, šport, izbiro oblačil in družabno življenje. Srbenje ali bolečina lahko motita tudi spanec in zbranost. Psihološka obremenitev bolezni zato ni nekaj, kar bi bilo treba zanemariti.

Luskavica je povezana tudi z večjo pogostostjo težav na področju duševnega zdravja, vključno z depresijo. Če bolezen povzroča izrazito stisko, umikanje iz družbe, dolgotrajno potrtost ali tesnobo, je pomembno poiskati ustrezno pomoč. [5]

Pomaga tudi dobro poznavanje lastne bolezni. Beleženje izbruhov in morebitnih sprožilcev lahko olajša prepoznavanje vzorcev. Pri kronični bolezni je pomembno tudi vztrajanje pri zdravljenju – izboljšanje kože namreč ni razlog, da bi predpisano terapijo samovoljno spremenili ali prekinili.

Kdaj je potreben obisk zdravnika?

Z zdravnikom oziroma dermatologom se je smiselno posvetovati, če se kožne spremembe pojavljajo prvič in vzrok ni jasen, če se luskavica kljub zdravljenju slabša, če so spremembe obsežne ali izrazito boleče oziroma če pomembno vplivajo na vsakodnevno življenje.

Posebej pomemben je pregled ob novih bolečinah, otekanju ali jutranji okorelosti sklepov, saj so to lahko znaki psoriatičnega artritisa. [8]

Hitro oziroma nujno zdravniško obravnavo pa zahtevajo obsežna pordelost kože, hitro širjenje pustul, povišana telesna temperatura, mrzlica, izrazito slabo počutje ali znaki dehidracije. [7]

Luskavico je danes mogoče dobro obvladovati

Luskavica je kronična vnetna bolezen, katere potek je pri vsakem človeku nekoliko drugačen. Poleg značilnih kožnih sprememb lahko prizadene nohte in sklepe ter je povezana z nekaterimi drugimi zdravstvenimi stanji. Zato je pomembno, da je ne obravnavamo zgolj kot estetsko težavo.

Zdravljenje je odvisno od oblike in resnosti bolezni ter lahko vključuje lokalno zdravljenje, fototerapijo, sistemska ali biološka zdravila. Redna in nežna nega kože, prepoznavanje individualnih sprožilcev ter zdrav življenjski slog zdravljenje dopolnjujejo, ne morejo pa ga nadomestiti.

Če se pojavijo novi ali nenavadni simptomi, zlasti težave s sklepi, je pomembna pravočasna zdravniška ocena. S sodobnimi možnostmi zdravljenja je mogoče pri številnih ljudeh luskavico učinkovito nadzorovati ter bistveno zmanjšati njen vpliv na vsakodnevno življenje.

Vsebino pripravili farmacevti Lekarne Plavž.

Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ)

Ali je luskavica nalezljiva?
Ne. Luskavica ni nalezljiva in se ne prenaša z dotikom, uporabo skupnih predmetov, kopanjem ali drugim običajnim stikom z osebo, ki ima luskavico.

Ali je luskavico mogoče popolnoma pozdraviti?
Luskavica je kronična bolezen, zato trenutno ne govorimo o dokončni ozdravitvi. Z ustreznim zdravljenjem pa je mogoče simptome zelo dobro obvladovati in doseči dolga obdobja z malo ali brez vidnih kožnih sprememb.

Kaj najpogosteje sproži poslabšanje luskavice?
Med pogostimi sprožilci so stres, okužbe, poškodbe kože, hladno in suho vreme, kajenje, čezmerno uživanje alkohola ter nekatera zdravila. Sprožilci se med posamezniki razlikujejo.

Ali prehrana vpliva na luskavico?
Ni ene posebne diete, ki bi luskavico pozdravila. Priporočljivi so uravnotežena prehrana, vzdrževanje zdrave telesne mase, redna telesna dejavnost, nekajenje in zmernost pri alkoholu, predvsem kot del celostne skrbi za zdravje.

Ali lahko luskavica prizadene tudi sklepe?
Da. Pri nekaterih bolnikih se razvije psoriatični artritis. Otekanje sklepov ali celotnega prsta, jutranja okorelost, bolečine v peti ali druge nove težave s sklepi so razlog za posvet z zdravnikom, saj zgodnje zdravljenje pomaga preprečevati trajne poškodbe sklepov.

Reference

  1. American Academy of Dermatology Association. Psoriasis clinical guideline.
  2. American Academy of Dermatology Association. Psoriasis: Causes.
  3. American Academy of Dermatology Association. Are triggers causing your psoriasis flare-ups?
  4. American Academy of Dermatology Association. Psoriasis: Signs and symptoms; Psoriasis: Overview.
  5. American Academy of Dermatology Association. Skin conditions by the numbers.
  6. NHS. Psoriasis.
  7. American Academy of Dermatology Association. Types of psoriasis: Can you have more than one?
  8. American Academy of Dermatology Association. Psoriatic arthritis: Overview and symptoms.
  9. American Academy of Dermatology Association. Psoriatic arthritis: Diagnosis and treatment.
    Košarica
    Do brezplačne poštnine vam manjka še 50,00 EUR.
    Brezplačna poštnina nad 50 € (ne velja za nakup zdravil).
    Vaša košarica je praznaVrni se nazaj