Razvoj glivične okužbe nohta
Glivično okužbo nohta strokovno imenujemo onihomikoza in najpogosteje napade nohte nožnih prstov (predvsem palcev na nogah). Največkrat se okužba začne na koncu nohta (porumeneli noht), kjer glivice prodrejo ob strani prostega nohtnega roba pod nohtno ploščo.
Glivična okužba (predvsem z dermatofitnimi glivicami) se nato širi po nohtu, proti nohtni korenini in v globino do nohtne posteljice. Glivice pri tem s pomočjo encimov (npr. keratinaz) razgrajujejo strukturne elemente nohta (keratin) in tako dobivajo hrano za svojo rast.
Roževinasti del nohta spremeni barvo, izgubi sijaj in se začne luščiti. Spremeni se oblika in struktura nohta ter se začne ločevati od nohtne posteljice. Okužba se lahko z enega nohta prenese na ostale, še posebno, če ne vzdržujemo redne higiene (umivanje nog, krajšanje nohtov), če so stopala potna ali če se ne preobuvamo redno.
Distalna podnohtna okužba (najpogostejša)
Bela površinska okužba
Dermatofitne glivice (iz rodu Trichophyton, Microsporum in Epidermophyton) se hranijo s sestavinami kože (to je s keratinom) in jih zato tudi imenujemo keratinolitične glive.2 Zato pa potrebujejo encim keratinazo, ki razgrajujejo keratin v koži in njenih strukturah (kot je npr. noht, las). Ti encimi najbolje delujejo v bazičnem mikrookolju. Le-tega si ustvarijo same tako, da nastajajo bazični razpadni produkti keratina (kot je amoniak).
pH vrednost mikrookolja nohta se tako iz rahlo kislega spremeni v bazičnega.3, 4 Vzpostavitev kislega pH nohta lahko prekine začarani krog glivične okužbe, saj encimi ne delujejo optimalno in glivicam začne primanjkovati hrane.5