V sodobnem digitalnem svetu smo vse bolj izpostavljeni umetni svetlobi različnih spektralnih razponov. Med njimi je posebej izpostavljena modra svetloba (ang. blue light), ki jo oddajajo sonce, digitalni zasloni (računalniki, pametni telefoni, tablice, televizorji), LED in fluorescenčne žarnice. Kljub temu da ima modra svetloba tudi pozitivne učinke, kot je uravnavanje cirkadianega ritma, pa njena prekomerna izpostavljenost lahko negativno vpliva na zdravje.
Kaj je modra svetloba?
Modra svetloba je del vidnega svetlobnega spektra s kratko valovno dolžino (med približno 400 in 500 nanometri) in visoko energijo. Ima večjo sposobnost razprševanja kot druge barve v spektru, kar pomeni, da lahko prodira globlje v očesno mrežnico.
V naravi je modra svetloba bistvena – sončna svetloba vsebuje naravno modro svetlobo, ki spodbuja budnost, pozornost in dobro razpoloženje. Težava pa nastane, ko smo prekomerno izpostavljeni umetnim virom modre svetlobe, zlasti v večernih urah.
Vpliv modre svetlobe na zdravje
- Motnje spanja:
Modra svetloba zavira izločanje melatonina, hormona, ki uravnava spanec. Izpostavljenost zaslonom v večernem času lahko povzroči težave z uspavanjem, moten spanec ali nespečnost.
- Digitalna obremenitev oči (digital eye strain):
Dolgotrajna uporaba digitalnih naprav vodi do simptomov, kot so suhe oči, zamegljen vid, glavoboli in utrujenost oči. Modra svetloba povečuje kontrast na zaslonu in s tem lahko prispeva k večji obremenitvi oči.
- Potencialna poškodba mrežnice:
Dolgotrajna izpostavljenost visokoenergijski modri svetlobi lahko povzroči oksidativni stres in potencialno prispeva k razvoju degeneracije rumene pege (makule), kar vpliva na centralni vid.
- Vpliv na duševno zdravje:
Motnje v cirkadianem ritmu lahko negativno vplivajo tudi na razpoloženje in povečajo tveganje za anksioznost in depresijo.